STA novice / Ob predstavitvi proračunov v DZ tudi prvo branje davčnih sprememb

Kolegij predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič bo dnevni red izredne seje DZ potrjeval v četrtek, je razvidno iz sklica seje kolegija, objavljenega na spletnih straneh DZ.

Na izredni seji bosta v skladu s poslovnikom DZ predlog proračunov poslancem predstavila predsednik vlade Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič. Skupaj bosta imela za nastop 60 minut časa.

Vsebinske razprave poslovnik na tej seji ne predvideva, pač pa bo potekala pozneje na sejah zainteresiranih delovnih teles državnega zbora. Te bodo predvidoma sklicane v času od 11. do 18. oktobra.

Tri dni pozneje se bo iztekel rok za vlaganje dopolnil k predlogu proračuna za leto 2026 in tega bodo predvidoma 25. oktobra kot zadnji vzeli pod drobnogled še člani odbora DZ za finance kot matično delovno telo za obravnavo proračuna.

Zatem bo imela vlada do 11. novembra čas, da na osnovi razprav in vloženih dopolnil pripravi dopolnjen predlog proračuna za leto 2026, ki ga bo nato 15. novembra vnovič obravnaval odbor za finance. Dan pozneje se bodo člani odbora vnovič sestali ter obravnavali še predlog sprememb proračuna za leto 2025 in predlog zakona o izvrševanju obeh proračunov.

Tako pripravljene proračunske dokumente bo nato potrjeval DZ, kar bi se lahko zgodilo na plenarni seji, ki se bo začela 18. novembra.

Predlog obeh proračunov je vlada sprejela 26. septembra, ko je Boštjančič povedal, da bodo v ospredju ukrepi za krepitev slovenskega gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij in stanovanjske ter podnebne politike. Predvidena so tudi sredstva za prenovo sistema plač v javnem sektorju, nadaljevala se bo obnova po poplavah.

Za leto 2025 je DZ proračun sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekaj popravkov. Prihodkov naj bi se v državno blagajno steklo 15,22 milijarde evrov, kar je 4,6 odstotka več, kot je zapisano zdaj. Odhodki naj bi se povečali za osem odstotkov na 17,09 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj bo tako znašal 1,87 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP.

V predlogu proračuna za leto 2026 pa vlada načrtuje rast prihodkov na 15,90 milijarde evrov in odhodkov na 17,12 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi se zmanjšal na 1,22 milijarde evrov oz. 1,6 odstotka BDP.

Vlada s pripravljenimi novelami šestih davčnih zakonov medtem zasleduje cilj povečanja konkurenčnosti gospodarstva, ustvarjanja delovnih mest ter spodbujanja inovacij in investicij. Uveljavljeni naj bi bili s 1. januarjem 2025, zato se z njihovo obravnavo mudi. Kolegij predsednice DZ naj bi tako na dnevni red četrtkove izredne seje uvrstil prvo branje predlogov novel zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, zakona o davku na dodano vrednost, zakona o davčnem potrjevanju računov, zakona o davčnem postopku in zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.

Produktivnost in mednarodno konkurenčnost gospodarstva naj bi dosegli z ugodnejšo davčno obravnavo za visoko kvalificirane kadre iz tujine, olajšanim nagrajevanjem delavcev z delnicami in deleži ter davčnimi spodbudami za nagrajevanje v startupih. Predvidene so tudi novosti pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov z upoštevanjem normiranih odhodkov, v paketu pa je še več manjših sprememb, kot so ponovna izključitev subvencij za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (t.i. OMD plačila) iz obdavčitve, možnost prenašanja davčnih izgub ter postopno zvišanje trenutno ničelne bonitete na električne avtomobile.