STA novice / Ustavno sodišče zavrglo zahtevo za oceno sklepa o priznanju Palestine (daljše)

Skupina 32 poslancev opozicijskih strank SDS in NSi je 3. julija na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o priznanju Palestine, ki ga je državni zbor sprejel 4. junija.

Zahtevo so vložili "zaradi kršitve v postopku obravnave in sprejema omenjenega sklepa, kršitve ustave, poslovnika državnega zbora, avtoritarnega in samovoljnega ravnanja ter zlorabe postopka", so takrat v sporočilu za javnost med drugim zapisali v največji opozicijski stranki SDS.

Ustavno sodišče je v današnjem sporočilu zapisalo, da nima pristojnosti za presojo sklepa o priznanju države, saj da "sklep ni predpis, ki bi vseboval splošne in abstraktne pravne norme, ki bi urejale pravice in obveznosti pravnih subjektov ali bi povzročale pravne učinke navzven". Priznanje je namreč glede na utemeljitev sodišča enostranski pravni akt, s katerim države sprejmejo že obstoječe dejstvo kot skladno z mednarodnim pravom.

Kot piše v odločitvi, zakonodajalec ustavnemu sodišču tudi v nobenem drugem zakonu ni podelil posebne pristojnosti za oceno ustavnosti in zakonitosti odločitve o priznanju nove države, zaradi česar ni pristojno niti za oceno ustavnosti in zakonitosti postopka njegovega sprejetja.

Sodišče je odločitev sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Marko Šorli, Klemen Jaklič in Rok Svetlič. Slednja sta dala tudi odklonilni ločeni mnenji.

Postopke v povezavi s priznanjem Palestine v DZ so zaznamovali zapleti. SDS je dan pred izredno sejo vložila pobudo za posvetovalni referendum glede priznanja, jo tik pred sejo umaknila, nato pa jo med sejo znova vložila. Koalicija je SDS očitala, da skuša s takšnimi manevri onemogočati odločanje o priznanju Palestine. V DZ je bila zato še isti dan sklicana nujna seja, na kateri je večina poslancev pobudo zavrnila in zatem sprejela sklep o priznanju Palestine.

V SDS so ob tem koalicijo in predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič obtožili kršenja poslovnika DZ.

Opozarjali so, da bi zaradi pobude za referendum lahko DZ po zakoniti poti o priznanju Palestine glasoval šele po 30 dneh. Ob vložitvi zahteve za presojo ustavnosti so znova zatrdili, da "se predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sklepu ni obravnaval v roku, kot je določen v poslovniku, zato je bila s tem poslancem odvzeta možnost tehtnega premisleka o sklepu, ki se navezuje na pomembno zunanjepolitično vprašanje". Problematiko takšnega ravnanja koalicijske večine sta izpostavila tudi Svetlič in Jaklič.

Svetlič je poudaril, da ustavna presoja ne zadeva le vsebine aktov, ki jih sprejme DZ, pač pa tudi postopek, po katerem je bil akt z določeno vsebino sprejet. Če je akt sprejet s kršitvijo prepisanega postopka, to lahko prav tako vodi do ugotovitve protiustavnosti tega akta, meni Svetlič in dodaja, da je sodišče na tak način že večkrat odločilo o protiustavnosti zakonov.

Sam zavrača stališče, da ustavno sodišče ne more odločati o sklepih DZ, saj da s tem "hočeš nočeš sporoča še nekaj: da je državni zbor postavljen v nekakšno ustavnopravno eksteritorialo, kjer je popolnoma prost pri bodočih kršitvah lastnih postopkov".

Sodišče s presojanjem v tem primeru po Svetličevem mnenju ne bi česarkoli vsiljevalo zakonodajalcu. "Vse, kar bi zahtevali, je, da spoštuje demokratična pravila. Svoja lastna pravila".

Jaklič je prav tako opozoril na precedens takšne odločitve, po katerem bo v prihodnje tudi vsaka druga parlamentarna večina lahko zavestno ravnala v nasprotju s pravilnikom.

Jaklič zavrača interpretacijo zakonodaje, po katerem ustavno sodišče ni pristojno odločati v takšni zadevi, saj da gre za primer širšega značaja za pravno državo.