STA novice / DZ sprejel predlog resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami 2024-2030
sreda, 23.10.2024
Ljubljana, 23. oktobra (STA) - Državni zbor je z 51 glasovi za in nobenim proti sprejel vladni predlog resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2024-2030. Med glavnimi cilji resolucije so poslanci koalicije in opozicije izpostavljali preprečevanje in obvladovanje tveganj in izboljševanje odzivnosti v primeru naravnih nesreč.
Danes imamo pred sabo pomembno točko za varnost vseh v državi, je poslance nagovoril minister za obrambo Borut Sajovic, ki je predstavil predlog resolucije. Tudi v Sloveniji se namreč vse pogosteje srečujemo z naravnimi nesrečami in katastrofami, je poudaril in spomnil na veliki požar na goriškem Krasu pred dvema letoma in lanske poplave.
Z resolucijo nadgrajujemo razmere doma, vključuje pa tudi vse mednarodno pomembne in priznane konvencije s tega področja, je poudaril Sajovic. "Seveda pa temelji tudi na resoluciji o strategiji nacionalne varnosti v Republiki Sloveniji," je dodal. Za podrobnejše uresničevanje resolucije bo vlada vsako leto sprejemala letne načrte, v katerih bodo opredeljene in konkretizirane posamezne naloge, je napovedal.
Poleg nacionalnih interesov resolucija upošteva tudi obveznosti Slovenije, ki izhajajo iz sprejetih mednarodnih pogodb in sporazumov, je v predstavitvi stališč poslanskih skupin izpostavila Tatjana Greif iz Levice.
Med cilji resolucije je med drugim izpostavila vzpostavitev oziroma dograditev vseslovenskih centrov za velike požare v naravnem okolju, protipoplavno zaščito, žled in ujme. Na področju usposabljanja pa kadrovsko širitev, posodobitev ter povečanje infrastrukturnih zmogljivosti v Izobraževalnem centru na Igu ter v enotah v Sežani in v Pekrah.
Temeljni cilji resolucije so usmerjeni v krepitev preprečevanja in obvladovanja tveganj in v izboljševanje odzivnosti v primeru nesreč, je izpostavil poslanec Svobode Martin Premk. Ob tem je med drugim navedel nadaljevanje priprav in posodabljanje ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja in posodabljanje sistemov za spremljanje naravnih nesreč in alarmiranja, s poudarkom na digitalizaciji.
V Svobodi menijo, da je obramba pred naravnimi in drugimi nesrečami odraz učinkovitosti sistema zaščite in reševanja, se pa zavedajo, da je ohranitev in nadgradnja sistema varstva pred nacionalnimi nesrečami podvržena tudi novim okoliščinam in izzivom ter odvisna od vključevanja novih tehnologij, je dodal Premk.
Jožef Lenart (SDS) pa je med drugim izpostavil izzive na področju civilne zaščite. Kot ugotavlja, so organiziranost, opremljenost in usposobljenost poveljnikov štabov in služb civilne zaščite na lokalni ravni "medsebojno neprimerljive in neuravnotežene." V manjših in ekonomsko šibkejših lokalnih skupnostih pa ne zagotavljajo niti kadrovskih in organizacijsko finančnih obveznosti, je izpostavil.
Na lokalnem nivoju je v zadnjem času prišlo tudi do zmanjšanja števila zaposlenih v sistemu, je dodal Lenart. "Temu vprašanju bo treba v okviru nacionalne varnosti v prihodnosti posvetiti posebno pozornost, kar je tudi eden od opredeljenih ciljev v resoluciji," je izpostavil.
Besedilu resolucije je težko nasprotovati, ključna pa bo njena izvedba in dejstvo, da se nekateri zastavljeni projekti preprosto ne izvajajo, je poudaril Janez Žakelj (NSi). Med pozitivnimi spremembami je med drugim izpostavil vzpostavitev enote za gašenje iz zraka in znižanje davka na dodano vrednost za nakupe gasilske opreme.
Še vedno pa obstaja veliko neznank glede helikopterske nujne medicinske pomoči, prav tako ni jasnega odgovora, kako je z izvedbo projekta enotnih gasilskih zavarovanj in s pokrivanjem stroškov intervencij ter nadomestila za uničeno opremo poklicnim gasilskim enotam, če intervencijo izvajajo izven svojega območja, je izpostavil.
Jani Prednik (SD) pa je med drugim izpostavil ureditev položaja gorske reševalne službe. Reševanje v gorah vsako leto terja več intervencij, kljub temu pa se gorski reševalci pri svojem delu soočajo z različnimi izzivi, med katerimi je omenil prostorsko stisko in neurejena dežurstva. Od leta 2016 do leta 2023 so gorski reševalci sicer opravili povprečno 575 intervencij na leto, največ leta 2023, in sicer 687.
Požrtvovalnost gorskih reševalcev je prvi razlog, da se jim zagotovi ustrezne pogoje za delo, ki vključujejo sistemske rešitve, zato so v poslanski skupini na ministra za obrambo naslovili pobudo, da nemudoma pristopi k pripravi krovnega zakona za gorsko reševalno službo, ki bo naslovil omenjene izzive.
Zadnje novice
-
Ukrajina in Moldavija naredili nov korak na poti v EU (dopolnjeno)
14.7.2026 -
Odbor DZ prikimal predlogu novele zakona o preprečevanju pranja denarja
14.7.2026 -
DZ bo ponovno odločal o obravnavi novele zakona o javnih uslužbencih po skrajšanem postopku
14.7.2026 -
Iz opozicije zaradi navedb o izobrazbi vnovični pozivi k odstopu Mijiča, Stevanović brez komentarja (dopolnjeno)
14.7.2026 -
V Bruslju podpisali sporazum o prostem gibanju med Gibraltarjem in Španijo
14.7.2026 -
Pri Kallas brez komentarja glede postopka imenovanja Fajon
14.7.2026 -
Bruselj s smernicami za trajnostni turizem v Naturi 2000
14.7.2026 -
Sindikati pričakujejo natančno časovnico usklajevanj v ESS glede demografskega sklada
14.7.2026 -
Ljubljanska občina v parkirni režim v soseskah do konca mandata ne bo posegala
14.7.2026 -
V pilotnem testiranju digitalnega evra bo sodelovala tudi NLB
14.7.2026 -
Spletna objava dopinških prekrškarjev združljiva s pravom EU
14.7.2026 -
Direkcija brez ponovitve razpisa za obnovo postaje Trbovlje
14.7.2026