STA novice / V Avstriji ustavljen postopek zoper Štrancarja zaradi domnevne zlorabe interesov upnikov (dopolnjeno)

Stečajni upravitelj avstrijske Bia Separations, nekdanje večinske lastnice istoimenskega slovenskega podjetja, Michael Wagner je kazensko ovadbo zoper Štrancarja vložil v zvezi z dejanji glede Bia Separations Inc., hčerinske družbe avstrijske Bia Seperations, in goljufivim ravnanjem v sodnih postopkih.

Štrancar je vse očitke zanikal, državno tožilstvo v Eisenstadtu pa je, kot izhaja iz odločbe, prejšnji teden presodilo, da očitano kaznivo dejanje ni bilo dokazano, je danes za STA sporočil Štrancar.

Avstrijci od tožilstva zahtevajo dodatna pojasnila. "Tožilstvu smo že podali uradno zahtevo za obrazložitev njihove odločitve, saj ne razumemo, zakaj preiskava ne poteka naprej," je za STA danes dejal Wagner. Štrancar po njegovih besedah z vsakim odzivom razkrije nove nepravilnosti, "zaradi česar nenehno pridobivamo dodatne informacije o njegovi morebitni vpletenosti v kazniva dejanja, ki jih je do nedavno skrbno prikrival". Na podlagi odgovora tožilstva bodo, tako Wagner, sprejeli ustrezne ukrepe.

Proti Štrancarju sicer v Avstriji teče več postopkov, več ovadb zoper njega pa je bilo, kot je pojasnil, ovrženih. "To je še šesta ovadba zoper mene, ki je bila ovržena," je Štrancar pospremil odločitev tožilstva v Eisenstadtu.

Novogoriško okrožno državno tožilstvo medtem obravnava tudi Wagnerjevo kazensko ovadbo zoper Štrancarja, družbi Bia Separations in Meta Ingenium - slednja je bila nekdaj četrtinska lastnica ajdovske družbe - ter direktorja Mete Ingenium Luigija Amatija. Ta je bila podana zaradi suma izvršitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti oz. pomoči pri izvršitvi tega kaznivega dejanja.

Avstrijski Bia Separations je bil vrsto let 75-odstotni lastnik istoimenskega slovenskega podjetja, ki ga je ustanovil Štrancar in je tudi njegov generalni direktor. Ustanovljeno je bilo leta 2007, vanj pa so denar vložili nekatere družbe tveganega kapitala, zasebni vlagatelji in dobavitelji slovenske Bia Separations z Nizozemske, Nemčije in Avstrije. Obe podjetji je vodil Štrancar, tudi sam manjši solastnik avstrijske Bia Separations.

Leta 2015 je avstrijska Bia Separations končala v stečaju, nato pa je tri leta pozneje med prisilno poravnavo slovenskega podjetja s poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala, ki jo je sprožil Štancar, ostala še brez lastniškega deleža v slovenski Bia Separations. Novi lastniki te so tako postali upniki, ki so dolgove podjetja pretvorili v kapital. Med njimi so bili tudi Štrancar, drugi vodilni v Bia Separations in poslovni partnerji, ne pa tudi vlagatelji, ki so v podjetje vlagali prek Avstrije.

Stečajni upravitelj avstrijske Bia Separations ajdovsko družbo toži za 83 milijonov evrov, ker da naj bi avstrijsko podjetje svoj delež v slovenskem podjetju izgubilo zaradi nezakonitih dejanj. Avstrijci vztrajajo, da je Štrancar zlorabil institut prisilne poravnave s poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala, saj da je bilo podjetje Bia Separations takrat vredno več, kot je prikazoval Štrancar. Že nekaj mesecev po začetku prisilne poravnave je slovenska Bia Separations po navedbah Avstrijcev ustvarjala dobiček, v letu 2020 pa je bila prodana nemškemu Sartoriusu, ki je za ajdovsko družbo takrat odštel 360 milijonov evrov.

Obravnava o tej zadevi bo potekala v torek na novogoriškem okrožnem sodišču.