STA novice / Todorić neuspešen z zahtevo za neustavnost postopka izredne uprave Akrogorja

Za Agrokor, ki je bil v lasti Todorića, je hrvaška vlada, potem ko se je koncern zaradi hude prezadolženosti znašel pred propadom, sprejela zakon o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih, znan kot lex Agrokor. Postopek izredne uprave nad prezadolženim hrvaškim koncernom Agrokor se je začel aprila 2017 in se je končal leta 2022. V tem času je na pogorišču Agrokorja nastala skupina Fortenova z novimi lastniki.

Todorićeva ustavna tožba iz leta 2018 se je nanašala na odločitev visokega trgovinskega sodišča, ki je potrjeval poravnavo med upniki v postopku izredne uprave nad družbo Agrokor. Todorić je kršitev pravice do poštenega sojenja v ustavni tožbi utemeljeval s trditvijo, da mu v postopku izredne uprave kot večinskemu delničarju in dejanskemu lastniku dolžnika v postopku izredne uprave ni bila dana možnost razprave, to pa mu je onemogočilo dostop do sodišča. V tožbi je trdil tudi, da je bila kršena njegova lastninska pravica.

Ustavno sodišče se je v odločbi iz 26. septembra, ki jo je objavilo v torek, sklicevalo na eno od svojih prejšnjih razsodb, v kateri je ugotovilo, da je t. i. lex Agrokor zakonit in skladen z ustavo. Poudarilo je tudi, da je prav Todorićeva uprava leta 2017 sprejela odločitev o začetku postopka izredne uprave nad Agrokorjem. "Postopka izredne uprave sploh ne bi uvedli, če se ne bi tako odločila takratna uprava Agrokorja in s tem soglašala s pravnimi posledicami, ki bodo za koncern Agrokor nastopile zaradi uvedbe postopka izredne uprave," med drugim piše v odločbi.

Koncern Agrokor je leta 2017 zaposloval več kot 50.000 ljudi na območju jugovzhodne Evrope, njegov propad pa bi zaradi povezanosti z na tisoče podjetji negativno vplival na gospodarstva Hrvaške in vseh držav v regiji. Postopek izredne uprave je zajel 77 Agrokorjevih družb. Celotni dolg družbe je takrat znašal 56 milijard kun oz. približno 7,5 milijarde evrov ob 30-kratniku razmerja med dolgom in dobičkom iz poslovanja, na računih družb pa je bilo le šest kun ali manj kot evro.

Na županijskem sodišču v Zagrebu sicer še vedno poteka sojenje proti Todoriću v primeru, znanem pod imenom Veliki Agrokor. Tožilstvo Todorića in 14 drugih oseb obtožuje za vrsto finančnih malverzacij, s katerimi naj bi Agrokor oškodovali za 160 milijonov evrov, Todorić pa naj bi si prilastil premoženjsko korist v vrednosti 122,5 milijona evrov.