STA novice / Delavcem pravica do odklopa, sindikalnim zaupnikom dodatna zaščita
sobota, 16.11.2024
Ljubljana, 16. novembra (STA) - Z današnjim dnem se skladno z lani sprejeto novelo zakona o delovnih razmerjih izteka enoletno prehodno obdobje, v katerem so morali delodajalci sprejeti ukrepe, ki zaposlenim zagotavljajo pravico do odklopa, v uporabo pa stopajo tudi določbe novele, ki sindikalnim zaupnikom zagotavljajo dodatno zaščito.
Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičene odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, so večkrat pojasnili na ministrstvu za delo.
Kot so poudarili, je Slovenija ena izmed prvih držav, ki je uzakonila to pravico, za to pa se je odločila, ker je "biti vedno dosegljiv" postala realnost mnogih delovnih mest. Pričakovanje po nenehni dostopnosti po njihovih navedbah ustvarja pritisk na zaposlene ter tveganje za njihovo varnost in zdravje.
Delodajalci so morali za zagotavljanje te pravice do danes sprejeti ustrezne ukrepe. Ministrstvo za javno upravo jih je opredelilo v aneksu h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki so ga socialni partnerji podpisali v petek. Tudi zasebni sektor je po navedbah delodajalskih združenj na pravico do odklopa pripravljen, je pa iz njihovih vrst zaznati zaskrbljenost glede izvajanja pravice v podjetjih, vezanih na mednarodne trge ali fleksibilen delovni čas.
Medtem na sindikalni strani opozarjajo, da so skušali nekateri delodajalci pravico namesto v kolektivni pogodbi urediti s pravilnikom, največji problem pa vidijo v številnih izjemah.
Med najpogostejšimi sprejetimi ukrepi so zagotavljanje ozaveščanja in izobraževanja zaposlenih ter usposabljanje vodij, ob tem pa še ukrepi tehnične narave, kot je preusmeritev elektronske pošte in telefonskih klicev v času, ko delavec ni na delovnem mestu, in vklop nastavitve samodejnih odgovorov za čas odsotnosti.
Delodajalci so se morali ob pravici do odklopa pripraviti tudi na dodatno zaščito delavskih predstavnikov in sindikalnih zaupnikov. Zanje se namreč z današnjim dnem uveljavlja zadržanje učinkovanja morebitne odpovedi o zaposlitvi do odločitve delovnih sodišč na prvi stopnji oziroma najdlje šest mesecev. Ob tem se jim v primeru, da jim bo delodajalec prepovedal opravljanje dela, nadomestilo zvišuje s 50 na 80 odstotkov plače, ter zagotavlja pravno varstvo zoper pisno opozorilo pred odpovedjo.
Z novelo zakona o delovnih razmerjih se je določilo tudi možnost vzpostavitve posebnega sklada, katerega namen bo povračilo izplačanih nadomestil delavcu za čas prepovedi opravljanja dela v času zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi za primer, da sodišče prve stopnje ugotovi, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi zakonito.
Zadnje novice
-
Socialni partnerji ne nasprotujejo nadaljevanju postopka glede zakona o nacionalnem demografskem sklad (daljše)
13.11.2026 -
Začel se je postopek imenovanja novega predsednika Državne revizijske komisije
13.11.2026 -
Zagovornik načela enakosti opozarja na tveganje diskriminacije zaradi predlagane prepovedi zakrivanja obrazov
13.11.2026 -
Svet EU in Evropski parlament z dogovorom za povečanje števila emisijskih kuponov za industrijo (dopolnjeno)
13.11.2026 -
Kabinet predsednika vlade s spleta umaknil gradivo o Snavu, Pirc Musar pričakuje vabila na seje (dopolnjeno)
13.11.2026 -
POPRAVEK: V DZ še predloga za podelitev statusa mestnih občin Jesenicam in Ravnam na Koroškem
13.11.2026 -
Objavljen razpis za direktorja urada za preprečevanje pranja denarja
13.11.2026 -
Dopolnila k proračunu za leto 2028 brez podpore odbora
13.11.2026 -
S predlogom novele obvezna presoja požarne varnosti tudi za nekatere posege v stavbe
13.11.2026 -
Občine v številkah: Največ obsojenih na prebivalca v Škocjanu
13.11.2026 -
Predlog novega odloka o Snavu zgolj z možnostjo vabljenja šefov države, DZ in opozicije
12.11.2026 -
Pravna mreža poziva poslance k zavrnitvi novele zakona o volilni in referendumski kampanji
12.11.2026