STA novice / Na COP29 objavljeni prvi osnutki zaključnih dokumentov, sporne točke ostajajo nerazrešene (dopolnjeno)

Potem ko je udeležba ministrov v Bakuju v zadnjih dveh dneh prispevala k pospešitvi pogajanj in izboljšanju vzdušja na prizorišču konference, so bili danes, sicer nekaj ur pozneje od predvidene časovnice, objavljeni prvi osnutki zaključnih dokumentov. Ti so pokazali, da bodo morali pogajalci do petka, ko je uradni zaključek podnebnega vrha, opraviti še veliko dela.

V osnutku besedila o novem finančnem cilju, ki se nanaša na dogovor o tem, koliko denarja naj bogatejše države letno zagotovijo državam v razvoju za pomoč s spopadanju s podnebnimi razmerami, glavne sporne točke pogajanj še vedno ostajajo nerešene. To pomeni, da še vedno ni jasnih odgovorov glede tega, kdo naj plača, koliko in kaj vse se šteje k tej finančni pomoči.

V besedilu sta tako omenjeni dve povsem nasprotujoči si možnosti končnega dogovora. Čeprav obe prepoznavata potrebo po tisočih milijardah dolarjev finančne pomoči na leto, pa puščata prostor navedbe konkretnega zneska prazen.

Prva možnost tako povzema stališča držav v razvoju in predvideva, da bi bila prejeta sredstva nepovratna ter da se finančna pomoč, ki si jo medsebojno namenjajo države v razvoju - pri čemer se med vrsticami cilja na Kitajsko - ne bi štela h končni številki finančnega cilja.

Druga možnost pa se nanaša na stališča bogatejših držav ter se osredotoča na razširitev vrst finančne pomoči, ki bi se po novem prištevala k skupnem finančnemu cilju, pri čemer to ne bi bila zgolj nepovratna javna sredstva iz razvitih držav.

Medtem ko so bile razvite države v pogajanjih do sedaj zadržane glede podajanja konkretnih zneskov, so nekatere države v razvoju na drugi strani jasno izražale prizadevanja za končni dogovor o finančnem cilju v višini 1300 milijard dolarjev letne pomoči. Neodvisni strokovnjaki, ki so jih k sodelovanju povabili ZN, pa so prišli do izračunov, da bi države v razvoju - brez Kitajske - do konca desetletja potrebovale 1000 milijard dolarjev finančne pomoči na leto.

Čeprav v prvem osnutku realno ni bilo pričakovali konkretnih številk o finančnem cilju, saj naj bi bila to po nekaterih ugibanjih "taktika predsedstva", pa je kljub temu med udeleženci na prizorišču konference mogoče zaznati zaskrbljenost, da tik pred uradnim zaključkom dogodka še vedno preveč ključnih stvari ostaja odprtih.

Predvsem s strani držav EU prihajajo odzivi, da besedilo dokumenta o finančnem cilju ni sprejemljivo z nobenega vidika oz. da gre za "šalo". Medtem ko nekateri izražajo veselje, da jim je uspelo preprečiti popoln polom konference, pa v isti sapi dodajajo, da je to še krepko pod zadovoljivimi cilji. Po neuradnih informacijah STA naj bi glede končnega finančnega cilja obstajala še ena tretja oz. alternativna možnost končnega besedila, ki pa je predsedstvo konference za zdaj še ni dalo na vpogled.

Pogajalci EU so razočarani tudi nad besedilom glede blaženja podnebnih sprememb, ki prav tako ni ponudil pričakovanih napredkov in prav tako ostaja "zelo odprt". Kot je mogoče neuradno slišati na prizorišču konference, je treba ta osnutek nujno izboljšati, kar je velik pritisk predvsem za države članice EU. Več optimizma pa daje osnutek besedila v povezavi z globalnim pregledom stanja, ki vsebuje referenco na znanost in potrebo po ohranjanju cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje.