STA novice / Iz koalicije napovedi čim hitrejše uresničitve ustavne odločbe glede oploditve z biomedicinsko pomočjo (dopolnjeno)

Ustavno sodišče je namreč presodilo, da je ureditev, po kateri samske ženske ter ženske v istospolnih zvezah niso upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), neustavna. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta, do tedaj pa se sporne določbe še naprej uporabljajo.

Zahtevo za oceno ustavnosti zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je leta 2020 vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem (Levica), leto pozneje pa še zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.

Slednji je zahtevo vložil po tem, ko je ocenil, da je manj ugodna obravnava neplodnih žensk, ki niso v zakonski ali zunajzakonski skupnosti, neupravičena. Po 14. členu ustave so namreč človekove pravice zagotovljene vsem ne glede na njihove osebne okoliščine, 55. člen ustave pa vsem zagotavlja svobodno odločanje o rojstvu otrok, so zapisali pri Zagovorniku.

Tudi sam je ocenil, da je zakonska ureditev dostopa do postopkov OBMP diskriminatorna. Dostop do storitev zdravljenja neplodnosti in oploditve z biomedicinsko pomočjo namreč zagotavlja le neplodnim ženskam, ki so poročene ali so v zunajzakonski skupnosti. Vse ostale so iz koriščenja te možnosti izključene, so še opozorili.

Odločitev pozdravljajo tudi v Levici. "Tako se bo popravila ena največjih krivic, ki sta jo desničarska politika in RKC v Sloveniji storili ženskam, ki želijo biti matere," so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da bo zavajajoč in nelegitimen referendum iz leta 2001 ostal le še črna pika za demokracijo v zgodovinskih knjigah.

"Vsaka ženska ima pravico do zdravljenja neplodnosti in oploditve z biomedicinsko pomočjo ne glede na socialni oziroma družbeni status," pa je poudaril prvopodpisani pod zahtevo za ustavno presojo Matej T. Vatovec. "23 let čakanja, da se odpravita neustavnost in diskriminacija, je bilo preveč. Marsikatera ženska je v tem času že šla skozi svojo rodno dobo in posledice so v takih primerih nepopravljive," je še poudaril.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je odločbo označil kot veliko zmago za enakopravnost. "Želja po družini in pravica do starševstva ne sme biti omejena z diskriminatorno zakonodajo. Zato je treba to odločbo ustavnega sodišča čim prej uveljaviti," je poudaril.

Tudi po besedah T. Vatovca ni treba čakati še eno leto, da se neustavne določbe odpravijo. Zato bodo koalicijskim partnerjem predlagali, da se v najkrajšem možnem času sprejme zakonodaja, ki bo samskim ženskam končno omogočila dostop do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. V izjavi za medije v DZ je T. Vatovec navedel še, da je tudi ministrstvo za zdravje v odgovoru na njihovo pobudo na ustavno sodišče nakazalo, da se s tem strinja in da se to zakonsko spremembo da narediti.

Da se bodo nemudoma lotili priprave ustreznih zakonskih rešitev za uresničevanje odločbe in odpravo neustavnih omejitev pri oplojevanju z biomedicinsko pomočjo, pa so napovedali v Gibanju Svoboda, kjer odločitev ustavnega sodišča prav tako pozdravljajo.

Prav tako jo pozdravljajo v poslanski skupini SD, saj da gre pri sedanji ureditvi za neposredno diskriminacijo žensk. "Žal je naša tradicionalna družba zahtevala kar 20 let razgovorov, pregovorov, da bi končno prišli do te odločitve. Tudi ustavno sodišče je dolgih pet let o tem odločalo, kar pomeni, da je šlo za težko pravno vprašanje, kljub temu, da je bilo nam vselej jasno, da na osnovi spola ne bi smeli diskriminirati," je dejala Meira Hot.

Država po njenem prepričanju ne sme omejevati dostopa do oploditve z biomedicinsko pomočjo samskim ženskam ali pa ženskam na osnovi stanu. Na argumente, da otrok potrebuje očeta in mamo, je odgovorila, da otrok potrebuje zdravo družinsko okolje, kjer bo odraščal svobodno, brez strahu pred kakršnimkoli nasiljem in da bo takšen otrok potem zdrav odrasel človek.

Po drugi strani pa so nad odločitvijo ustavnega sodišča negativno presenečeni v opozicijski NSi. Po besedah poslanke Vide Čadonič Špelič je ustavno sodišče zanemarilo največjo korist otroka, to pa je po njenem mnenju to, da ima otrok oba starša. V tem primeru se bo "otroke dalo kupiti", kar ni prav, je še dejala.