STA novice / EU in južnoameriški Mercosur z dogovorom o prostotrgovinskem sporazumu (dopolnjeno)

EU in Mercosur, v katerem sodelujejo Argentina, Brazilija, Urugvaj in Paragvaj, z današnjim dogovorom pošiljata jasno in močno sporočilo svetu, je von der Leyen povedala po koncu vrha južnoameriškega trgovinskega bloka v Montevideu, na katerem so dosegli dogovor. "V svetu, kjer je vse več konfrontacij, dokazujemo, da se lahko demokracije zanesemo ena na drugo," je dodala.

"Sporočilo pa pošiljamo tudi našim ljudem, podjetjem in regijam. Vaši interesi so v srcu tega sporazuma," je še povedala predsednica Evropske komisije, ki je v nedeljo začela svoj drugi mandat.

"Ta dogovor je zmaga za Evropo," je ob tem dejala Evropejcem. Povedala je, da 60.000 evropskih podjetij, od tega polovica malih in srednje velikih, izvaža v države Mercosurja. Deležna bodo nižjih carin, enostavnejših carinskih postopkov in prednostnega dostopa do določenih kritičnih surovin, je pojasnila.

Evropska podjetja bodo po njenih besedah prihranila za štiri milijarde evrov izvoznih dajatev na leto. Po neuradnih informacijah sporazum predvideva odpravo ali znižanje dajatev za avtomobilski sektor, oblačila in obutev. V agroživilskem sektorju bodo odpravljene ali znižane dajatve na vino, žgane pijače, olivno olje in nekatere mlečne izdelke, navajajo viri na komisiji.

Predsednica komisije je kmetom zagotovila, da so slišali njihove zahteve na protestih, ki so potekali po več evropskih državah. "Prisluhnili smo vašim skrbem in ukrepali. Dogovor vključuje močne varovalke za vašo zaščito," je povedala.

Med drugim je po besedah von der Leyen zagotovljena zaščita evropskih prehranskih izdelkov in pijač, zagotovljeno pa bo tudi spoštovanje evropskih zdravstvenih in prehranskih standardov.

Kmetje v južnoameriških državah, ki bodo želeli proizvode izvažati v EU, bodo morali prav tako upoštevati stroge okoljske standarde v skladu s pariškim podnebnim sporazumom.

V članice unije bodo med drugim lažje izvažali govedino, perutnino in sladkor, a bo izvoz teh dobrin po navedbah virov na komisiji omejen s kvotami.

Politični dogovor sta sicer EU in Mercosur po 20 letih pogajanj prvič dosegla že junija 2019, a sporazum zaradi nasprotovanja več članic ni bil nikoli ratificiran.

Za najglasnejšo nasprotnico velja Francija. Predsednik Emmanuel Macron, ki se doma sooča s politično krizo, je skušal še v četrtek predsednico komisije prepričati, naj ga ne sklene.

Pri tem se postavlja vprašanje, koliko držav članic lahko Francija še pridobi na stran nasprotnic sporazuma. Pomisleke sta izrazili Poljska in Italija. Med glavnimi podpornicami sta medtem Nemčija in Španija, sporazum pa po neuradnih informacijah podpira tudi Slovenija.

Kakšen točno bo postopek potrjevanja sporazuma, bo komisija določila šele po tistem, ko bodo dogovorjeno besedilo njene službe pravno pregledale in prevedle v vse uradne jezike EU.

Lahko ga predlaga v obliki t. i. mešanega sporazuma, kar pomeni, da vključuje določbe v izključni pristojnosti EU in določbe v pristojnosti držav članic. Druga možnost je, da dogovor razdeli v dva pravno ločena sporazuma. Eden je mešani okvirni sporazum, drugi pa začasni sporazum, ki vključuje določbe v izključni pristojnosti EU.

Da začnejo veljati, mora mešane sporazume s soglasjem potrditi Svet EU, ratificirati pa jih morajo tudi nacionalni parlamenti držav članic. Začasni sporazumi pa potrebujejo podporo kvalificirane večine držav članic v Svetu - to je 15 članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov celotnega prebivalstva EU. Sprejetje lahko blokirajo najmanj štiri članice, ki imajo skupaj 35 odstotkov prebivalcev unije. Sporazum mora ne glede na obliko potrditi tudi Evropski parlament.