STA novice / V Sloveniji še pet neizvršenih sodb ESČP

Đorđević je poslancem posebej predstavil stanje v zvezi s sodbami proti Sloveniji pred ESČP v Strasbourgu, ker je v javnosti mogoče večkrat zaslediti podatek, da Slovenija sodi med največje kršiteljice človekovih pravic med državami članicami Sveta Evrope.

Izpostavil je, da "ta podatek absolutno ne drži, saj Slovenija dejansko že leta sodi med države z nizkim številom ugotovljenih kršitev". V letu 2022 so ugotovili štiri kršitve, v zadnjih dveh letih pa so jih skupaj ugotovili šest, so na vrhovnem sodišču zapisali v sporočilu za javnost.

Poudaril je, da je bilo v letu 2014 več kot 300 neizvršenih sodb ESČP, trenutno pa jih je le še pet. To po njegovih besedah dokazuje, da so pavšalni očitki o Sloveniji kot eni največjih kršiteljic človekovih pravic povsem neutemeljeni. Poleg tega pa vestno in ažurno izvrševanje sodb kaže na odgovoren odnos naše države do Evropskega sodišča za človekove pravice.

Po njihovih navedbah se podatek, zaradi katerega se skuša Slovenijo prikazovati kot eno največjih kršiteljic Evropske konvencije, nanaša na obdobje do leta 2006, ko so zaznavali občutne težave zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku. Odsotnost ustrezne nacionalne zakonodaje, ki bi naslavljala to problematiko, pa se je odražala v množičnem vlaganju pritožb na ESČP.

Po letu 2006 je število tovrstnih primerov bistveno upadlo. Po eni strani zaradi projekta Lukenda in večjega števila sodnikov, po drugi strani pa zaradi sprejetja zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Tako je Svet Evrope konec leta 2016 ugotovil, da sodni zaostanki in zagotavljanje pravice do sojenja v razumnem roku v Sloveniji ne predstavljajo več sistemskega problema, je dejal Đorđević.

V letu 2023 je bilo na ESČP vloženih 978 pritožb, kar je približno štirikrat več kot leto pred tem, ko jih je bilo vloženih 287, vendar "je pomemben in edini relevanten podatek tisti, ki se nanaša na število ugotovljenih kršitev. Le ta podatek namreč lahko prikaže, kakšno je stanje na področju varovanja človekovih pravic v posamezni državi", je povedal predsednik vrhovnega sodišča.

Poslance so nagovorile tudi podpredsednica vrhovnega sodišča Marjeta Švab Širok, ki se je osredotočila na kazensko zakonodajo, generalna sekretarka vrhovnega sodišča Helena Miklavčič, ki jim je predstavila svoje delo in pristojnosti, ter vodja službe za zakonodajo na vrhovnem sodišču Tina Brecelj, ki je predstavila način delovanja in sodelovanja službe z drugima vejama oblasti v postopkih spreminjanja zakonodaje.