STA novice / V javni obravnavi predlog novele zakona o varstvu pred utopitvami

Zakon o varstvu pred utopitvami je bil sprejet leta 2000 in je bil do danes dvakrat spremenjen v manjšem obsegu. Iz večletnih podatkov o številu utopitev je po navedbah obrambnega ministrstva razvidno, da je dosegel svoj namen, saj se je od njegovega sprejetja število utopitev precej zmanjšalo.

Na urejenih bazenskih in naravnih kopališčih, kjer za varnost skrbijo usposobljeni reševalci iz vode, utopitev skoraj ni ali so zelo redke, medtem ko se več utopitev zgodi na neurejenih kopališčih ter predvsem na tekočih in divjih vodah.

Z novelo zakona tako ministrstvo na novo ureja dejavnosti na tekočih in divjih vodah ter uvaja manjše redakcijske spremembe.

Storitvene dejavnosti na tekočih in divjih vodah, kot so raftanje, kajakaštvo, soteskanje, supanje, rečni bob in podobno, so se v zadnjem desetletju močno razširile, to področje pa v zdaj veljavnem zakonu ni bilo posebej urejeno.

Ministrstvo želi tako s predlaganimi spremembami zakona zmanjšati število nesreč in utopitev pri izvajanju dejavnosti na tekočih in divjih vodah z ustreznimi ukrepi.

Organizatorji javnih prireditev na, v in ob vodi morajo glede na predlagano novelo ukrepe varstva pred utopitvami opredeliti v elaboratu, katerega vsebina je predpisana. V elaboratu mora organizator opredeliti vrsto prireditve, ciljno skupino udeležencev, datum in kraj, načine reševanja iz vode ter pooblastila. Prav tako mora vključiti seznam reševalcev iz vode ali oseb, usposobljenih za reševanje iz vode, mesta za reševanje, varnostne ukrepe in seznam opreme.

Zaradi posebnih nevarnosti je v predlogu jasno določeno, da lahko prireditve na tekočih in divjih vodah varujejo le reševalci iz vode, ki so usposobljeni za reševanje na tekočih in divjih vodah.

Pri izposoji opreme za športne in prostočasne dejavnosti so opredeljeni ukrepi, ki jih morajo upoštevati izposojevalci. V veljavni ureditvi je bilo predpisano, da mora izposojevalec opreme in sredstev med delovnim časom izposojevalnice zagotavljati stalen nadzor nad izposojenimi plovili ter prisotnost osebe, usposobljene za reševanje iz vode. To določilo je v novem predlogu črtano, saj se je v praksi pokazalo, da stalen nadzor nad izposojenimi plovili ni mogoč. Ukrep je nepotreben tudi zato, ker pri tej dejavnosti ni bilo zabeleženih utopitev ali nesreč, so pojasnili avtorji.

Predlog med drugim podrobneje opredeljuje pogoje, ki jih mora izpolnjevati reševalec iz vode. Dodana sta člena, ki določata pristojnosti reševalca iz vode, obvezna oblačila z oznakami, programe usposabljanj in pristojnosti izvajalcev usposabljanj in komisije za preverjanje usposobljenosti.

Ministrstvo pripombe na predlog novele sprejema do 17. januarja 2025.