STA novice / DZ sprejel interventni zakon, ki podaljšuje nagrajevanje ambulant družinske medicine

Za zakon je glasovalo 51 poslancev Svobode, SD, Levice in NSi, nepovezani poslanec Dejan Kaloh pa je bil vzdržan. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v začetku izredne seje pojasnila, da so poslanci SDS pisno napovedali obstrukcijo celotne seje.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Iztok Kos je uvodoma pojasnil, da zakon podaljšuje nekatere ukrepe iz prejšnjih interventnih in dodaja nove začasne ukrepe. Dodal je, da so ukrepi nujni za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu in stabilno delovanje zdravstvenega sistema.

Zakon prinaša dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve v ambulantah družinske medicine in otroških ter šolskih dispanzerjih, dodatek 1000 evrov bruto za izbiro specializacije iz družinske medicine, ki ga mesečno prejemajo mladi zdravniki, specializanti družinske medicine. Zakon zagotavlja tudi sredstva za dodatnih 40 specializacij klinične psihologije v prihodnjih dveh letih. Ambulante za neopredeljene pa so se s sprejemom preimenovale v dodatne ambulante družinske medicine.

Predlog so v stališčih podprle vse prisotne poslanske skupine. V Levici menijo, da so ambulante za neopredeljene in dodatek za specializacije iz družinske medicine dosegle svoj namen, zato je prav, da jih podaljšujejo. "Srčno pa upam, da je to zadnjič, da podaljšujemo ali uveljavljamo interventne ukrepe, namesto da gradimo temelje in okvir solidarnega in zares javnega zdravstvenega sistema, katerega namen je zdraviti ljudi, ne pa kovati dobičkov," je dejala poslanka Nataša Sukič.

Poslanec Svobode Dean Premik je dejal, da je predlog zakona nujen, hkrati pa je v tem trenutku dobra rešitev za reševanje nekaterih ključnih izzivov v zdravstvu. "Izpostaviti velja tako imenovane dodatne ambulante, ki so se izkazale za dobro rešitev pri zagotavljanju dostopnosti do zdravstvenih storitev vsem, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika. Dolgoročno pa je seveda nujno, da se za dobro delovanje primarne ravni zdravstva spopademo tudi s kadrovskimi izzivi na tem področju," je povedal.

V SD v zakonu prepoznavajo konkretne korake, ki so potrebni in hkrati usmerjeni v krepitev javnega zdravstva, večjo dostopnost in zagotavljanje varnosti pacientov, je povedala poslanka Bojana Muršič. Zakon po njenih besedah ni interventni, je pa nujen, saj bo okrepil javni zdravstveni sistem. "Slovensko zdravstvo mora biti organizirano tako, da ščiti vse, še posebej najranljivejše," je prepričana.

V NSi pa ocenjujejo, da zakon podaljšuje ukrepe, ki so smiselni. "Zato bomo predlog zakona, zaradi ljudi, ki potrebujejo zdravstvene storitve, podprli," je dejala poslanka Iva Dimic. Vseeno pa je v stališču poslanske skupine opozorila, da ukrepi iz zakona niso zadostni, tudi zaradi stavke zdravnikov in neurejenih delovnih pogojev. "Dodatne specializacije s področja klinične psihologije so vsekakor dobrodošle. 40 dodatnih specializacij pa ne bo rešilo sedanjih težav in dostopnosti do psihološke obravnave. Učinek bo viden, kot pravijo, čez pet let, kaj pa do takrat?" je vprašala.

Poslanci so sprejeli tudi dve dopolnili, ki so ju vložile poslanske skupine koalicije. Poslanka Svobode Tamara Kozlovič je v razpravi pojasnila, da sta dopolnili nomotehnični. Poudarila je še, da zakon podpirajo državni svet, združenje zdravstvenih zavodov, zbornica zdravstvene nege, zdravniška zbornica in nacionalni svet invalidskih organizacij.