STA novice / Odbor DZ podprl možnost petletne prepovedi udeležbe na športnih prireditvah v primeru nasilja

Po pojasnilih državne sekretarke na ministrstvu za notranje zadeve Tine Heferle je predlog novele potreben zaradi uskladitve s pravom EU in kot odziv na zahteve, opredeljene v sodbi Sodišča EU in ustavnega sodišča. Vsebuje tudi nekatere rešitve, povezane z učinkovitejšim delovanjem policije pri opravljanju njenih nalog, ki izhajajo iz njenih temeljnih zakonskih dolžnosti, je izpostavila.

Največ razprave so člani odbora namenili zaostrovanju ukrepom z zvezi z nasiljem na športnih prireditvah. Po predlogu bi smel policist kršitelju, za katerega predvideva, da bi lahko nadaljeval s kršitvami, izreči ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah za daljše obdobje (po dopolnilu koalicije so v predlog zapisali petletno obdobje), predlagano je tudi zvišanje glob v primeru neupoštevanja tega ukrepa.

Med pogoje, na podlagi katerih bo mogoče izreči ukrep prepovedi udeležbe, se dodajajo tudi prekrški, določeni v zakonu, ki urejajo eksplozive in pirotehnične izdelke, je naštela. "Vemo, da je uporaba pirotehničnih sredstev na športnih prireditvah velik problem, predstavlja veliko nevarnost ne samo za udeležence oziroma navijače. Lansko leto smo žal videli tudi žrtev med športniki, tako da se nam zdi ta sprememba praktično nujna," je poudarila Heferle.

Andrej Kosi (SDS) je sicer obsodil nasilje na športnih prireditvah, poudaril pa je, da pri tem ne gre le za odgovornost navijačev, ampak tudi organizatorjev prireditev, športnih organizacij in igralcev, ki s svojimi dejanji nemalokrat spodbudijo gledalce k izvajanju nasilja.

"V zadnjem času je na športnih prireditvah veliko kršitev javnega reda in miru, predvsem pa je zaskrbljujoče, da v teh kršitvah sodelujejo mladoletne osebe. Ugotavljamo, da je prisotno veliko alkohola, droge in še česa," pa je izpostavil Branko Zlobko (Svoboda). Med glavnimi cilji novele je sicer Zlobko izpostavil povečanje zaščite žrtev nasilja, olajšanje dela sodišč, učinkovito izvajanje policijskih nalog in upoštevanje temeljnih načel pravne države ter človekovih pravic.

Milana Jakopoviča (Levica) pa so med drugim zanimale rešitve, povezane s prepovedjo približevanja. V javnosti se velikokrat pojavlja občutek, da žrtve kljub izrečenemu ukrepu prepovedi približevanja niso dovolj varne in zaščitene, je poudaril. Zanimalo ga je, kateri so vzporedni mehanizmi policije, ki tečejo ob izreku prepovedi približevanja, oziroma kakšen je sistematičen pristop policije za dodatno zaščito žrtev ter ali so žrtve deležne podpore oziroma redne seznanitve s situacijo.

Odbor je sicer podprl dopolnila koalicijskih poslanskih skupin, predloge poslanske skupine SDS pa so zavrnili. Čeprav so bili v razpravi člani odbora enotni v obsodbah nasilja na športnih prireditvah, pa so poslanci opozicije razpravo izkoristili za opozorila o dogajanju na policiji, ki bo morala zakon izvajati. Vida Čadonič Špelič (NSi) se je tako vprašala, ali je sploh smiselno spreminjati zakon, ko vlada na policiji kriza vodenja. Kosi pa je med drugim opozoril, da se policija sooča z velikim kolapsom kadrovskega sistema. Vodilni kadri, imenovani s strani aktualnega vodstva, izvajajo pritiske na zaposlene na terenu, zato ti zapuščajo policijske vrste, je poudaril.

Sandra Gazinkovski (Svoboda) je na to odvrnila, da je Slovenija po vseh parametrih deveta na svetu po varnosti, za varnost pa skrbi policija. "Zato menim, da policija dela dobro, seveda pa so napori za izboljšave potrebni in tudi pričakovani," je izpostavila.