STA novice / KPK izdala več priporočil zaradi zaznanih korupcijskih tveganj pri nakupu stavbe na Litijski

Kršitev iz lastnih pristojnosti, to je kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pa komisija ni potrdila, zato je postopek zaključila, so danes sporočili s KPK.

KPK je postopek začela na podlagi prijave iz januarja 2024, v kateri so bili navedeni očitki o domnevnih nepravilnostih ministrstva za pravosodje pri nakupu stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani in očitki o vpletenosti stranke SD v ta nakup, zlasti tedanjega glavnega tajnika SD Klemna Žiberta.

Na podlagi pregleda dokumentacije in javno dostopnih podatkov je KPK ugotovila, da je bil postopek nakupa stavbe izveden nepregledno in premalo skrbno oz. negospodarno in brez ustrezne strokovne podlage.

Ugotovila je, da v dokumentaciji manjkajo ključni dokumenti oz. zabeležke, ki so za tovrstne večje investicije še posebej pomembni, tako z vidika preglednosti posla kot krepitve integritete odločanja v javnem interesu. Ni na primer razvidno, kdo se je odločil, da je izbrana ponudba primerna za nadaljnjo obravnavo oz. da se v zvezi s to ponudbo nadaljujejo aktivnosti ministrstva, v sporočilu za javnost navaja KPK.

Prav tako strokovne službe in vodstvo med seboj niso bili usklajeni in obveščeni, ministrstvo za finance pa ni preverilo dejanske racionalnosti in smotrnosti predvidene porabe sredstev, ministrstvo za pravosodje pa je postopek nakupa nadaljevalo brez zagotovljenih finančnih sredstev, je ugotovila KPK.

"Zaradi takšnih in podobnih ravnanj je bil praktično celoten postopek nakupa obremenjen s korupcijskimi tveganji," je zapisano. Zato je KPK ključnim akterjem v zadevi izdala priporočila za izboljšanje ravnanja s stvarnim premoženjem.

Predvsem vladi je KPK priporočila, naj vsa ministrstva pozove k zagotavljanju preglednosti in doslednega evidentiranja dokumentacije ter beleženju prisotnosti vseh vpletenih na sestankih. Pozvala jo je k ustanovitvi delovnih skupin za večje projekte, ki vključujejo uporabnike nepremičnin in Državno odvetništvo, k ustreznemu načrtovanju časovnic projektov ter h krepitvi notranjih kontrol. Vladi je tudi priporočila, naj oblikuje in sprejme svoj načrt integritete, "ki je ob učinkoviti uporabi lahko glavno varovalo pred nastankom korupcijskih tveganj".

Ker po zakonodaji glavni tajniki oz. generalni sekretarji političnih strank niso opredeljeni kot uradne osebe, se KPK ni mogla opredeliti do očitkov o vlogi takratnega glavnega tajnika SD. Je pa ministrstvu za pravosodje priporočila, da pristopi k spremembi zakona o preprečevanju korupcije, s katerimi se glavne tajnike oz. generalne sekretarje političnih strank uvrsti med uradne osebe po omenjenem zakonu.

KPK je v povezavi z zadevo junija in decembra lani prejela tudi prijavi, ki sta vsebovali očitke glede nasprotij interesov ter groženj, ponarejanja dokumentacije, oviranja državnih organov, šikaniranja in izsiljevanja na ministrstvu za pravosodje v povezavi z izvedbo revizije pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2023 pri omenjenem nakupu. Ugotovila je, da prijavo že obravnava računsko sodišče, zato mu je ni ponovno odstopala. Zaradi zaznanih sumov iz pristojnosti drugih organov pa je prijavi odstopila policiji in inšpektoratu za javni sektor.