STA novice / V DZ ponovno zelena luč za dodatek k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti

DZ je razpravo o zakonu opravil že novembra, a o njem ni glasoval, ker je opozicijska SDS vložila pobudo za posvetovalni referendum. DZ je kasneje ob obstrukciji SDS predlog za posvetovalni referendum zavrnil. DZ je zakon sprejel 19. decembra z 49 glasovi za in 25 proti, nato pa ga je v ponovno odločanje vrnil odložilni veto državnega sveta. Odbor DZ za kulturo je nato predlog zakona znova podprl, še enkrat pa so o njem v sredo razpravljali tudi poslanci.

V ponovni predstavitvi stališč sta opozicijska SDS in NSi odtegnili podporo zakonu, poslanske skupine vladajoče koalicije so ga enotno podprle. V opoziciji so izrazili zaskrbljenost, da gre za delitev denarja posameznim umetnikom po pomanjkljivih merilih. V SD, Svobodi in Levici so medtem znova zatrdili, da je obstoječa zakonska ureditev priznavanja posebnih zaslug na področju umetnosti neustrezna, nov zakon pa je nujen za odpravo dolgoletnih pomanjkljivosti v sistemski ureditvi tega področja.

V SDS so sicer že med razpravo napovedali prizadevanja za zakonodajni referendum. Kot je v sredo na novinarski konferenci pojasnil poslanec SDS Andrej Hoivik, bodo zbiranje podpisov začeli takoj. "Že sedaj vabim vse državljane in državljanke, predvsem upokojence, da se pridružijo zbiranju podpisov," je dejal.

Zakon sicer pravico do omenjenega dodatka namenja slovenskim državljanom, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazujejo posebne zasluge za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v Sloveniji ali v tujini, ter prejemajo pokojnino po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali pokojnino v tujini. Novi zakon bo nadomestil zakon iz leta 1974.

Višina dodatka bo vezana na višino osnovne pokojnine posameznika in trenutek, ko bo podana vlogo za dodatek. Ta ne bo presegal najvišje pokojnine. Zakonu je dodan seznam nagrad in priznanj, ki jih spremlja pravica do dodatka.

Skupno je na seznamu 23 nacionalnih priznanj in nagrad s področja umetnosti, med njimi Prešernova nagrada za življenjsko delo. Predvideno je, da bo ministrstvo vsakih pet let seznam prevetrilo, seznam se bo posodabljal in prilagajal spremembam v kulturni praksi. V skladu z novim zakonom bo ministrstvo za kulturo tudi vzpostavilo, vodilo in upravljajo javno evidenco upravičencev.