STA novice / Za operaterje v predlogu zakona o medijih sporna obveznost prenosa programov posebnega pomena

Medijska zakonodaja nujno potrebuje prenovo, da bo sledila sodobnim načinom ustvarjanja in uporabe medijskih vsebin, menijo v združenju, vendar "novi predlog zakona o medijih prinaša več nevarnosti kot koristi".

Operaterji bi morali skladno s predlogom zakona o medijih omogočiti brezplačen prenos radijskih oziroma televizijskih programov s statusom posebnega pomena, torej vseh programov Radiotelevizije Slovenija in nekaterih drugih programov.

Poleg tega bi morali operaterji za izbrane programe plačevati nadomestilo za avtorske in sorodne pravice, ki bi ga določila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos). Takšna ureditev po mnenju združenja krši ustavo, saj omejuje svobodno gospodarsko pobudo in pravico do zasebne lastnine.

Ureditev je po navedbah združenja, v katerem so operaterji Telekom Slovenije, Telemach Slovenija, A1 Slovenija, T-2 in HoT mobil, tudi neskladna z zahtevami evropske uredbe o elektronskih komunikacijah. Ta namreč državam nalaga, da v primeru naložitve obveznosti prenosa uredijo vprašanje nadomestila za stroške tega prenašanja.

Združenje je predlagalo, da se pri obveznosti prenosa programov "uzakoni prepoved vseh plačil operaterjev", torej prepoved plačil tehničnih stroškov prenosa in kakršnih koli drugih plačil.

Akos bi po navedbah združenja "samovoljno odločal", kateri televizijski kanali so v interesu javnosti in jim podeljeval status posebnega pomena. To po mnenju združenja "odpira vprašanje političnega favoriziranja in poseganja v uredniško vsebino".

Agencija bi po navedbah združenja pridobila tudi popolno oblast nad odločanjem o koncentraciji v medijskem prostoru na podlagi nejasnih in subjektivnih kriterijev. To ogroža nepristranskost ter zmanjšuje pluralizem in neodvisnost medijev, menijo.

"Ravno tako predlog zakona brez utemeljitve kritično posega v omejevanje oglaševalske dejavnosti. Brez utemeljenega razloga uvaja nezdružljivost opravljanja oglaševalske in medijske dejavnosti," so navedli. To bi ogrozilo finančno stabilnost neodvisnih medijev, ki se večinoma financirajo iz oglaševanja, so prepričani.

Sekcija združenja je tudi ocenila, da predlog zakona nesorazmerno širi obveznost izdajateljev s tem, ko jim nalaga javno objavo podatkov o oglaševanju podjetij v državni lasti, ne glede na njihovo tržno delovanje. Zaradi razkrivanja teh konkurenčno občutljivih informacij o stroških oglaševanja bi bili tako nekateri operaterji v slabšem konkurenčnem položaju, so prepričani.

Poleg tega predlog zakona predvideva sheme državne pomoči, pri čemer izključuje medije, ki so javni subjekti ali subjekti pod prevladujočim vplivom javnih subjektov, kar po njihovih navedbah ne spoštuje pravil EU o državnih pomočeh.

Predlog zakona o medijih je v torek v DZ prestal prvo obravnavo. Predlog, ki ga je konec decembra pripravila vlada, med drugim vzpostavlja pravno podlago za več oblik finančne pomoči medijem in predvideva, da bo za oceno koncentracij na medijskem trgu pristojen Akos.