STA novice / Višje sodišče za tožbo sodnice v zadevi švicarski franki izvedelo novembra lani

Portal Necenzurirano je danes poročal, da je sodnica Marolt Kuret od leta 2017 sodelovala pri najmanj devetih sojenjih na temo posojil v švicarski valuti. V vseh devetih primerih je senat višjega ljubljanskega sodišča odločil v korist posojilojemalcev, pri čemer pa se sodnica iz teh zadev ni izločala, čeprav ima tudi sama že vrsto let najeto posojilo v švicarski valuti, zavarovano s hipoteko na svoji nepremičnini. Po neuradnih informacijah portala je sodnica pred časom vložila tudi tožbo, s katero od banke zahteva preplačana sredstva skupaj z obrestmi. Sodišče prve stopnje bo v njeni zadevi tako sodilo tudi na podlagi prakse, ki jo je sama vzpostavljala na višjem sodišču kot drugostopenjskemu sodnemu organu, opozarja portal.

STA se je z vprašanji obrnila na predsednika višjega sodišča v Ljubljani, kjer so pojasnili, da je sodnica februarja 2024 prvič sama predlagala svojo izločitev iz obravnavanja zadev, ki se nanašajo na posojila v švicarskih frankih.

Od takrat je v še devetih zadevah podala predlog za izločitev, ki mu je predsednik sodišča skladno z določbami zakona o pravdnem postopku ugodil.

"Sodnica je bila tako od februarja 2024 na tej podlagi izločena iz vseh zadev, v katerih je bil predmet obravnave kredit v švicarskih frankih," je navedel direktor ljubljanskega višjega sodišča Janez Grden.

Da je sodnica tudi sama stranka v postopku, v katerem se obravnavajo posojila v švicarskih frankih, pa so na ljubljanskem višjem sodišču prvič izvedeli iz njenega predloga za izločitev v novembru 2024, je dodal Grden.

"Pred tem je sodnica svoj predlog za izločitev temeljila na okoliščini, da je sama kreditojemalka ter da se je spremenila sodna praksa v korist le teh; tudi tem predlogom smo ugodili," je izpostavil.

Sodnik mora sam oceniti, ali so v konkretnem primeru podane okoliščine, zaradi katerih v konkretni sodni zadevi ne bi smel soditi, poudarjajo na sodišču. Pri tem navajajo zakon o pravdnem postopku, ki sodnikom nalaga, da morajo prenehati z delom, v kolikor obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti oziroma objektivnosti oziroma mora o tem obvestiti predsednika sodišča, ki odloči o izločitvi.

"Predsednik sodišča nima vzvoda, da sodnika izloči iz sojenja v konkretni zadevi, v kolikor to ne predlaga predlagatelj, torej stranka ali sodnik sam," izpostavlja Grden.

V letu 2024 so na višjem sodišču v Ljubljani obravnavali 171 predlogov za izločitev, od tega so jih sodniki podali 147. Najpogostejši razlogi pa so sodelovanje pri odločitvah na prvi stopnji, sorodstvena razmerja s strankami in pooblaščenci, tesna poznanstva ter drugi razlogi, še dodajajo na sodišču.