STA novice / Revizorji: Pregledi skladnosti s pravili o javnem naročanju in državni pomoči v EU še niso ustrezni

Kot opozarjajo evropski revizorji, imajo kontrolni sistemi nekaterih držav EU precejšnje slabosti. Pregledi, ki jih izvaja komisija, pa po njihovi oceni niso dovolj obsežni. "S sredstvi za okrevanje po pandemiji covida-19 bi se zato lahko financirali ukrepi, pri katerih niso bili opravljeni zanesljivi pregledi javnih naročil in državne pomoči," so posvarili.

Ob tem so spomnili, da mora 27 držav članic, ki so upravičene do sredstev za okrevanje po pandemiji, zagotoviti skladnost z ustreznim pravom EU in nacionalnim pravom, vključno s pravili o javnem naročanju in državni pomoči. V ta namen morajo izvajati preglede in revizije ter tako zagotoviti, da so njihovi sistemi uspešni. Evropska komisija pa mora pridobiti zagotovilo, da nacionalni organi redno in uspešno preverjajo skladnost s pravili.

"Neskladnost s pravili o javnem naročanju in državni pomoči je stalna težava pri proračunskih odhodkih EU, toda kot kažejo ugotovitve sodišča, se niti Evropska komisija niti države članice na začetku niso dovolj osredotočale na to vprašanje. Glede na to, da je več sto milijard evrov še neporabljenih in jih bo treba investirati do konca leta 2026, upamo, da bo naša revizija prispevala k uspešnejši zaščiti finančnih interesov EU," je poudaril član sodišča in vodja revizije Jorg Kristijan Petrovič.

Kot so izpostavili revizorji, pravila sicer omogočajo različne kontrolne sisteme mehanizma za okrevanje in odpornost, vendar so v sistemih večine revidiranih držav odkrili slabosti v zvezi s preverjanjem skladnosti s pravili o javnem naročanju. Nacionalni organi so namreč imeli težave z obsegom, kakovostjo in časovnim razporedom svojih pregledov.

Pri državni pomoči pa je stanje glede na ugotovitve poročila sodišča boljše. "Revizorji so ugotovili, da so bili pregledi večinoma vzpostavljeni in so zajemali glavna tveganja. Vendar pa ob predložitvi zahtevkov za plačilo nacionalni revizijski organi mehanizma za okrevanje in odpornost na splošno niso imeli zagotovila glede državne pomoči," je navedlo sodišče.

Revizorji so razloge za to delno pripisali nejasnim pravilom, saj države EU niso dobile podrobnih smernic o tem, kako preverjati skladnost s pravili EU o javnem naročanju in državni pomoči.

Opozorili so tudi na pomanjkljivosti v popravljalnih ukrepih držav EU, zaradi katerih bi bil njihov odvračilni učinek lahko manjši. Kot so navedli, v praksi države EU ne izterjajo vedno sredstev, ki jih dolgujejo končni prejemniki. Če pa se ta sredstva dejansko izterjajo, pa se ne vrnejo v proračun EU ali odštejejo od prihodnjih plačil mehanizma za okrevanje in odpornost.

Na ugotovitve poročila se je že odzvala Evropska komisija. Kot so zapisali v Bruslju, vsebino priznavajo, a se z nekaterimi ugotovitvami sodišča ne strinjajo. Po oceni komisije so plačila državam iz mehanizma za okrevanje in odpornost "strogo vezana na konkretno izvajanje reform in naložb držav članic". Zagotavljanje skladnosti s pravili o javnem naročanju in državni pomoči pa je glavna odgovornost držav članic, pri čemer pa komisija kot dodatno varovalko izvaja okrepljen revizijski okvir.

"Komisija od leta 2023 širi obseg revizijskega dela in sistematično preverja skladnost držav članic s pravili o javnem naročanju in državni pomoči. To je tudi v skladu s prejšnjimi priporočili sodišča in Evropskega parlamenta," so poudarili v Bruslju.