STA novice / Pred petimi leti v Sloveniji razglasili epidemijo covida-19 (dopolnjeno)

V Sloveniji so prvi primer okužbe z novim koronavirusom potrdili 4. marca 2020. Epidemijo covida-19 pa so v Sloveniji razglasili 12. marca 2020. Ob tem so aktivirali tudi državni načrt za ukrepanje ob pojavu epidemije.

Še isti dan so zaprli državno mejo z Italijo, kjer so bile razmere zaradi izbruha koronavirusa najhujše. Po odločitvi odhajajoče vlade Marjana Šarca so se teden zatem zaprle osnovne šole, srednje šole in fakultete, ob tem pa so odpovedali vse nenujne storitve v zdravstvu.

V dneh za tem, ko je vodenje vlade prevzel Janez Janša, je zaradi epidemije ugasnilo javno življenje. Ob strogih ukrepih in tudi zaradi strahu ob novem, nepoznanem virusu, je Slovenija prvi epidemični val prestala razmeroma uspešno. Tako je prva razglasitev epidemije trajala 80 dni, do 31. maja.

Prvemu valu so sledili še štirje. 4. novembra 2020 je število hospitaliziranih covidnih bolnikov prvič preseglo 1000, 7. decembra pa je umrlo največ covidnih bolnikov v enem dnevu, kar 66. Konec leta 2020 se je začelo množično cepljenje proti covidu-19, saj je v državo prispelo prvih 9750 odmerkov cepiva. 25. januarja 2022 je bil dosežen rekord dnevno potrjenih okužb pri 17.494 primerih.

Več težjih oblik in zapletov so povzročale prve koronavirusne različice. Zadnje različice pa jih večinoma povzročajo manj. Domala vsi ljudje so covid-19 bodisi preboleli bodisi bili proti njemu cepljeni in so razvili osnovno imunsko zaščito. Ker pa zaščita tako po cepljenju kot po preboleli bolezni upada, se je mogoče okužiti ponovno, je za STA pojasnila epidemiologinja z NIJZ Nadja Šinkovec Zorko.

Imunsko oslabelim in starejšim še vedno priporočajo cepljenje, je za STA poudarila infektologinja Bojana Beović. Opaža namreč, da so pozivi k cepljenju proti covidu-19 postali nekakšen tabu. "Razumljivo je, da želimo pozabiti slaba obdobja v življenju. A kot družba bi morali biti bolj realni in ugotoviti, da je covid-19 bolezen, pred katero se je pametno zaščititi s cepljenjem," je dodala.

Beović, prva vodja posvetovalne skupine za covid-19, se iz tistega časa spominja velike povezanosti zdravstvenega sistema. Spominja se, da so bili slovenski zdravniki v začetku zelo zaskrbljeni zaradi razmer v Italiji. Zelo obremenjujoči so bili tudi poznejši valovi epidemije, ko je v določenih trenutkih grozilo, da bo zmanjkalo bolnišničnih postelj. Po najhujšem scenariju, ki se v Sloveniji na srečo ni uresničil, bi bili zdravniki namreč primorani izbirati, komu omogočiti zdravljenje in komu ne.

Povezanosti zdravstvenih delavcev se iz obdobja epidemije spominja tudi infektolog Matjaž Jereb, ki je danes predstojnik ljubljanske infekcijske klinike. "Bilo je veliko požrtvovalnosti med številnimi zdravstvenimi delavci in tudi nezdravstvenimi delavci, ki so bili pomembni za to, da je sistem kot tak deloval," je dejal ob robu obiska ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel v ljubljanskem kliničnem centru.