STA novice / KPK: Poročanje o lobiranju še vedno nezadostno

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je lani prejela 723 zapisov lobirancev, ki so skupaj poročali o 4044 stikih, pri čemer v 820 primerih ni šlo za lobiranje, kar predstavlja kar 20 odstotkov vseh poročanih stikov. Pri tem izstopa zlasti državni zbor, kjer je bilo skoraj 45 odstotkov poročanih stikov napačno označenih kot lobističnih.

O stikih je poročalo 45 različnih institucij, med njimi največkrat ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (1064 stikov), ter le tri občine, ki so poročale o skupno 11 stikih. Trend slabega poročanja na lokalni ravni je po navedbah KPK zaskrbljujoč, zato so konec lanskega leta na vseh 212 občin naslovili dopis, v katerem so jim na preprost način (ponovno) pojasnili institut lobiranja in opozorili na dolžnost poročanja, so navedli.

Lobiranci so v svojih zapisih navedli več interesnih organizacij, kot pa so te poročale o svojih aktivnostih. Zgodilo se je tudi obratno - lobiranci (funkcionarji, javni uslužbenci) niso poročali o določenih stikih, o katerih interesne organizacije so.

Konec leta 2024 je bilo v register vpisanih 85 lobistov, a le 13 med njimi jih je lani dejansko lobiralo. Poročalo jih je 60, kar je 70 odstotkov, preostale bo KPK zaradi neporočanja ustrezno obravnavala. V letu 2024 je KPK sicer uvedla 82 prekrškovnih postopkov v povezavi z zaznanimi kršitvami s področja lobiranja, od tega deset na podlagi prijav.

Večino lobiranja pa so tudi letos, tako kot lani, opravile izjeme: v kar 98 odstotkih so lobirali neregistrirani lobisti. KPK poudarja, da trenutna ureditev dopušča obvode in ne omogoča učinkovitega nadzora, zato si bo še naprej prizadevala za spremembe zakonodaje.

Dolžnost lobiranca je, da preveri in prepozna status tistega, ki lobira. Izvoljeni predstavnik interesne organizacije lahko kot izjema pri registraciji lobistov lobira le za svojo interesno organizacijo, ki nima zakonitega zastopnika po sodbi vrhovnega sodišča. Ne glede na to KPK ugotavlja, da so lobiranci pogosto poročali o sestajanju z izvoljenimi predstavniki, pri tem pa niso preverili, ali to dejansko so.

Odvetniki in zunanji svetovalci v imenu svojih strank ne smejo lobirati, če niso registrirani kot lobisti, opozarja KPK. Zaznava namreč porast primerov, pri katerih je kot lobist naveden odvetnik ali zunanji svetovalec, ki ni registriran kot lobist. Lobiranci bi morali takšen stik zavrniti, ker gre za nezakonito lobiranje, so še poudarili na KPK.