STA novice / Piranska občina po mnenju pristojnega ministrstva ne spoštuje odločbe ustavnega sodišča

Piranski župan Andrej Korenika se je pri svoji odločitvi oprl na pravno mnenje, po katerem naj bi bilo vnovično sprejetje odloka pravno dopustno. Na občini menijo, da bi se tudi v morebitnih sodnih postopkih izkazalo, da so ravnali zakonito, pravilno in v javnem interesu.

Omenjeni OPPN je ustavno sodišče razveljavilo leta 2021, na ministrstvu za naravne vire in prostor pa poudarjajo, da je spoštovanje odločb omenjenega organa temeljna obveznost vseh državnih organov, lokalnih skupnosti in drugih javnih subjektov in je ključno za ohranjanje pravne države.

Kot so na ministrstvu danes pojasnili v odzivu za STA, razveljavitev dokumenta pomeni, da prostorski akt ne velja več. Zato ga ni mogoče v isti vsebini preprosto zgolj "obuditi", pač pa je treba izpeljati nov postopek priprave prostorskega akta.

"Namesto da občina išče različne ovinke in pravna mnenja, kako investitorjem, na podlagi na ustavnem sodišču razveljavljenih prostorskih aktov, omogočiti gradnjo, bi se morala lotiti priprave ustreznih prostorskih aktov. To ji namreč veljavni predpisi ves čas omogočajo in tudi nalagajo. V konkretnem primeru bi občina lahko to storila takoj, ko je bila izdana odločba ustavnega sodišča, torej že leta 2021, in bi danes z veliko verjetnostjo imela ustrezen in pravno veljaven prostorski akt," so opozorili na ministrstvu.

Ob tem so spomnili, da je piranska občina ena od enaindvajsetih v državi, ki še nimajo veljavnega prostorskega načrta in ji je zato vse bolj oteženo načrtovanje izrabe prostora, obenem pa je otežena tudi izdaja gradbenih dovoljenj.

V zvezi s prostorskimi akti v piranski občini trenutno teče pet postopkov nadzora zakonitosti - dva pri ustavnem sodišču, trije pa pri ministrstvu, kar je daleč največ v državi, so izpostavili na ministrstvu. Le še za eno občino ministrstvo vodi dva postopka nadzora zakonitosti, za ostale zgolj enega, so dodali.

Tudi to kaže, da Občina Piran pri pripravi prostorskih aktov ne spoštuje veljavnih predpisov s področja načrtovanja in urejanja prostora in se izogiba upoštevanju odločb ustavnega sodišča, opozarjajo za naravne vire in prostor.

Ministrstvo bo zato v skladu z zakonodajo uvedlo postopek nadzora ustavnosti in zakonitosti. Ob tem so na ministrstvu zapisali, da je v primerih, ko je treba hitro ukrepati, da ne pride do morebitnih škodljivih posledic, bodisi na strani občanov bodisi na strani občine, sistem ugotavljanja skladnosti z ustavo in zakonom bistveno prepočasen in neučinkovit.

Občine zato pogosto izrabljajo dejstvo, da pride pobuda vlade za oceno ustavnosti in zakonitosti na vrsto za obravnavo na ustavnem sodišču v dveh ali celo več letih, do odločitve pa lahko preteče tudi več kot pet let. To so nedopustno dolgi roki, ki omogočajo špekulacije, podobno kot v primeru Pirana, saj upravnim enotam predpisi ne dopuščajo, da bi v primeru potencialno spornih prostorskih aktov zadržale ali prekinile postopek izdaje gradbenega dovoljenja, so dodali.

Načelnik upravne enote Piran je sicer za časnik Delo povedal, da do minulega tedna upravna enota ni prejela nobene vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, ki ga ureja OPPN Ob Belokriški. Odvetnik Marko Zorman, ki zastopa Civilno iniciativo Piran, pa po navedbah časnika pripravlja ustavno pritožbo in jo bo dokončal v tednu dni.