STA novice / V zvezi društev pedagoških delavcev pozivajo k umiku več predlaganih zakonskih rešitev

Poleg predloga novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je v obravnavi v DZ, so v zgodnejših fazah obravnave še predlogi novel zakonov o vrtcih, o osnovni šoli in o maturi ter novega zakona o šolski inšpekciji. Po mnenju sodelujočih na današnjem posvetu "mnoge predlagane rešitve niso niti sistemsko niti strokovno premišljene, nekatere pa tako izrazito posegajo v kurikularno in sistemsko zasnovo vzgoje in izobraževanja, da bi bilo pred njihovo uvedbo treba doseči širši strokovni konsenz ter opraviti tudi javno razpravo".

Med drugim so kritični, da se v vrtcih ohranja fleksibilni normativ števila otrok v oddelku, ki je bil uveden v času čakalnih vrst za vključitev v vrtec, čeprav nataliteta pada in raziskave kažejo povezavo med kakovostjo in številom otrok v oddelku.

Predlog, da se bodo zasebni vrtci v prihodnje financirali le na podlagi koncesije občine, pa po njihovem mnenju pomeni odmik od že doseženega koncepta urejanja zasebnih vrtcev, in sicer da zasebni vrtci bogatijo javno ponudbo in staršem omogočajo izbiro. "Zdaj te izbire ne bo," je na posvetu dejala razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. Poudarila je, da nekaterih oddelkov v javnih vrtcih ne bi bilo treba zapirati, če bi ukinili fleksibilni normativ. Ta normativ je postal stalnica in je višji, kot je bil leta 1996, je opozorila.

Kot so zapisali v izjavi, je neustrezen tudi normativ o tedenski delovni obveznosti vzgojiteljice, rešitev o krajših, 240-urnih programih v vrtcih pa je "nedomišljena in v celoti nedodelana". "Rešitev se bere kot diskriminatorna in dvomljiv je tudi njen pedagoški učinek," so navedli.

Kritični so tudi do uvedbe novega predmeta tehnika in digitalne tehnologije v 7. razred osnovne šole, saj da ni jasno, kakšni naj bi bili cilji in vsebinska zasnova novega predmeta, kdo naj bi predmet poučeval in kako se bo razlikoval od predmeta tehnika in tehnologija, ki je že v 7. razredu. V zvezi s predlagano uvedbo opisnega ocenjevanja v 3. razredu pa je didaktik Damijan Štefanc dejal, da bi bila smiselna alternativa kombinacija številčnega in opisnega ocenjevanja. "Vrsta razlogov in kritik je namreč pred več kot desetletjem botrovala odločitvi, da opisno ocenjevanje v 3. razredu nadomestimo s številčnim," so namreč navedli v izjavi.

Povsem nedomišljeni so po njihovem mnenju tudi predlogi ukinitve vzgojnega načrta in selitev opredelitve vzgojnih dejavnosti v letni delovni načrt ter popoln izbris zahteve po oblikovanju individualiziranega vzgojnega načrta za učence, ki so prejeli vzgojni opomin. Profesor teorije vzgoje Robi Kroflič je med drugim opozoril, da je vzgojni načrt nastajal v sodelovanju s starši, kar za letni delovni načrt ne velja. Po njegovih besedah se šolam tudi dodeljujejo "policijska pooblastila brez varovalk za varovanje otrokovih pravic".

Kot so zapisali v izjavi, šolam namreč dodeljujejo "pooblastila v zvezi z organizacijo izobraževanja izven oddelka ali skupine, omejitvami rabe elektronskih naprav in pregleda osebnih stvari, ki naj bi jih določala šola sama, čeprav gre za grobe posege v pravice učencev (do šolanja in do osebnega pregleda ter začasnega zaseganja otrokove lastnine), ki bi jih moral natančno določiti zakon, njihovo upravičenost pa bi morali preveriti Varuh otrokovih pravic in pravni strokovnjaki s področja kazenskega in procesnega prava".

Po njihovem mnenju so sporne tudi spremembe zakona o maturi, po katerih bi lahko dijaki srednjih strokovnih šol opravljali poklicno maturo s tremi predmeti splošne mature, s čimer bi si pridobili omejen dostop do študija na univerzi. Kot so pojasnili, gre za nov tip mature, en program bo torej vodil do dveh izhodov z različnimi nadaljnjimi možnostmi tako z vidika nadaljnjega izobraževanja kot z vidika zaposljivosti. "Ocenjujemo, da to ni ne strokovno
smotrno ne legitimno in pravično," so navedli. Predlog ni usklajen s kurikularno prenovo in je tudi zelo nepremišljen z vidika organizacijskih in kadrovskih vprašanj, so še zapisali v izjavi, pod katero je prvopodpisana predsednica zveze Danijela Makovec Radovan.