STA novice / Po predlogu zakona naj bi bila dostopnost psihoterapije večja, kakovost storitev višja (dopolnjeno)

Do psihoterapevtske obravnave bodo lahko medtem uporabniki prišli brez napotnice v okviru centra za krepitev zdravja, centra za duševno zdravje odraslih in centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel povedala na novinarski konferenci po seji vlade.

Na podlagi zakona bo ustanovljena zbornica psihoterapevtov, ki bo izvajala določena javna pooblastila. Vodila bo register psihoterapevtov, njena pristojnost pa bo tudi podeljevanje, podaljševanje in odvzem licenc psihoterapevtov in izvajanje strokovnih nadzorov s svetovanjem v skladu z zakonom. Članstvo v njej bo obvezno.

Za pridobitev licence so določeni pogoji strokovne usposobljenosti, do katere psihoterapevt lahko pride tako akademsko kot neakademsko. Kandidati morajo imeti 650 ur izvajanja vrste psihoterapevtske obravnave, predvideno pa je tudi srečanje s supervizorjem, usposabljanje na področju duševnega zdravja in drugih sorodnih področij, nadalje zaključna preverjanja in strokovni izpit na ministrstvu za zdravje, je naštela ministrica.

Predlog predvideva različne vrste psihoterapevtskih pristopov. To so denimo družinska psihoterapija, eksistencialna terapija, gestalt terapija, integrativna psihoterapija, logoterapija, psihoanaliza in skupinska analiza. V začetni fazi bo te pristope določal zakon, v nadaljevanju pa minister za zdravje na predlog zbornice. "Pristopi se pač razvijajo, lahko pride kakšen novejši, tako da jih bo treba nadgraditi," je napovedala.

Po njenih zagotovilih so pristopi v predlogu določeni na podlagi znanstvenih kriterijev. Pregledali so vse pristope, ki jih ima evropska zveza za psihoterapijo, in v predlagani zakon vnesli tiste, ki so znanstveno podprti, je poudarila.

Po predlogu bo vpis v register in podeljevanje licenc do ustanovitve zbornice izvajalo ministrstvo za zdravje, licenca pa bo izdana za obdobje sedmih let. Po preteku tega obdobja jo bodo morali psihoterapevti podaljšati.

Na očitke psihiatrov in kliničnih psihologov, da v zdravstveni sistem vstopajo ljudje, ki niso iz zdravstvene stroke, ministrica odgovarja, da ima "vsak v zdravstvenem sistemu svojo vlogo, tako tudi psihoterapevti, ki bodo postali del tima". Tako bodo denimo v bolnišnični obravnavi psihoterapevti postali del celovite obravnave pacienta in imeli svojo vlogo, tako kot imajo svojo vlogo denimo klinični psihologi ter psihiatri in drugi zdravniki.

Na opozorila kliničnih psihologov, da ni sistemskega financiranja specializacij iz klinične psihologije, pa je zagotovila, da si prizadevajo za čim prejšnjo ureditev tega področja.

Predlog zakona predvideva 12-mesečno prehodno obdobje. Vsi, ki bodo želeli po preteku enega leta izvajati psihoterapevtsko dejavnost v skladu z zakonom, bodo morali v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi na ministrstvo vložiti zahtevo za priznanje poklicne kvalifikacije. Do ustanovitve zbornice bo vodenje registra in izdajo licenc opravljalo ministrstvo, so sporočili z urada vlade za komuniciranje.

Predlog zakona po njihovih navedbah omogoča, da se psihoterapija izvaja ne le v zdravstvu, ampak tudi na drugih področjih javnega sektorja, denimo v šolstvu, socialnem varstvu in policiji. Poleg tega se lahko izvaja kot samostojna zasebna dejavnost.

Ministrica se je danes odzvala tudi na izglasovani odložilni veto DS na novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Veto je bil po njenih besedah pričakovan, pričakuje pa, da bo novela v DZ vnovič potrjena.

V povezavi s svojimi navedbami pred sejo vlade, da bo ministrstvo predlagalo vladi, naj ne poda soglasja k imenovanju Bojana Zalarja za direktorja ljubljanske psihiatrične klinike za nov mandat, pa je spomnila na sistemski nadzor na kliniki. Ta je namreč ugotovil določene nepravilnosti, ki pa jih klinika ni v celoti odpravila. Želi si, da jih odpravi čim prej. Če bo vlada sledila predlogu ministrstva in ne bo podala soglasja, bo za direktorja klinike objavljen nov razpis, je povedala.