STA novice / Na komisiji opozorila o posegu v neodvisnost računskega sodišča

Ahčin je pred člani komisije povedala, da so lani opravili nekaj zelo težkih revizij, pri izbiri revidirancev pa so upoštevali tudi pobude, ki so jih prejeli iz DZ. Tako so med drugim revidirali nakup stavbe za potrebe sodišč na Litijski, poslovanje RTV Slovenija, izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič, ogrevanje Šaleške doline, je naštela. "Najbolj aktualno pa je bilo zagotovo poročilo o reviziji zaključnega računa proračuna za leto 2023," je dodala.

Opozorila je, da so bili lani deležni nekaj grobih posegov v neodvisnost računskega sodišča. Eden takšnih je bil odvzem finančnih sredstev računskemu sodišču in njihova prerazporeditev na druge proračunske postavke, ki se je lani novembra v DZ zgodil s sprejemom dopolnila k letošnjemu državnemu proračunu. "Napisali smo protestno pismo, čeprav se potem ni nič spremenilo," je povedala.

Žalosti jo tudi, da se je z zakonom o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga naložilo računskemu sodišču redno letno revidiranje pravilnosti in smotrnosti poslovanja izvajalca gospodarske javne službe po tem zakonu. Opozorila je, da je DZ zakon decembra lani sprejel, ne da bi jih kdo vprašal, ali so pripravljeni in zmožni to nalogo sprejeti. "To je zdaj še ena obvezna revizija, ki zmanjšuje naše zmogljivosti za izvajanje drugih nalog, ki so mogoče zelo pomembne," je povedala.

Aleksander Reberšek (NSi) je povzel, da je vlada računskemu sodišču najprej pobrala denar in ga na nek način disciplinirala ter naredila še bolj odvisnega, hkrati pa se mu nalaga vedno nove naloge, brez da bi se kdo z njim posvetoval. "Tako je to pač v svobodi," je dejal.

Jožef Horvat (NSi) je menil, da bi bilo po 34 letih lastne države in 30 letih delovanja računskega sodišča počasi že čas, da odrastemo tudi v razumevanju demokratičnih procesov. Računsko sodišče je z ustavo določena neodvisna institucija in nekoč bo treba določiti tudi sankcije proti tistim, ki rušijo ustavni red, je dejal.

Janez Cigler Kralj (NSi), ki je lani opravljene revizije računskega sodišče ocenil kot zelo poglobljene in dobre, pa je dejal, da je o pritiskih na neodvisne institucije v Sloveniji pisal tudi v Bruselj. Predsednici računskega sodišča je zagotovil, da se bodo kot opozicijska stranka in člani komisije za nadzor javnih financ še naprej zavzemali za to, da računsko sodišče ostane robustna, ustavno določena institucija.

V komisiji DZ za nadzor javnih financ ima večino sedežev opozicija, vendar poslanci SDS v njej ne sodelujejo.