STA novice / Koalicija s predlogom za izplačilo nadomestil za premoženjske oškodovance druge svetovne vojne

Poslanci koalicijskih Svobode, SD in Levice, ki so se podpisali pod zakonski predlog, so prepričani, da je ta tik pred 80. obletnico konca druge svetovne vojne pomemben, predvsem simbolen korak k odpravi krivic.

"S tem zakonom bi še živečim upravičencem, žrtvam vojnega nasilja, zagotovili simbolno nadomestilo za prestano vojno škodo. Govorimo o simbolnem dejanju, s katerim želimo zaključiti še zadnje krivice in neporavnane obveznosti iz druge svetovne vojne. Upajmo, da bomo na ta način simbolno zaključili drugo svetovno vojno pri nas in se potem ozrli samo še v prihodnost in zgodovino pustili zgodovinarjem," je ob vložitvi zakona dejal poslanec Svobode Martin Premk.

Zadovoljstvo s pripravljenim zakonskim predlogom sta na današnji novinarski konferenci izrazila tudi njegova poslanska kolega Teodor Uranič in vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič. Slednja je poudarila, da so predlagane rešitve pomembne z vidika spoštovanja in pravičnosti, so izkaz pozornosti do ljudi, ki so doživeli krivice. Uranič pa je ocenil, da bodo s temi nadomestili pokrili tudi del moralne odgovornosti.

Tudi poslanec SD Soniboj Knežak se je strinjal, da je 80 let po koncu druge svetovne vojne čas za poravnano dolga do oškodovancev. "Ne mineva samo 80 let od konca vojne, mineva tudi 80 let, odkar so bili opravljeni prvi popisi o sami vojni škodi, ampak žal ta odškodnina nikoli ni prišla do upravičencev," je izpostavil. Četudi pri tem ne gre za obvezo Slovenije, je po njegovih besedah prav, da država to naredi, predvsem zaradi socialne pravičnosti.

Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec pa je poudaril, da se v njihovi stranki že dalj časa zavzemajo, da Slovenija pristopi k pogajanjem, da se iztrži vojna škoda od Nemčije. "To je poglavje, ki seveda v slovenski zgodovini še vedno ostaja odprto," je opozoril. Plačilo reparacij so še vedno dolžnost in dolg Zvezne republike Nemčije, predlagani zakon pa je simbolna gesta Slovenije do svojih državljanov, je dodal.

Zakonski predlog so ob vložitvi zakona pozdravili tudi v Društvu izgnancev Slovenije. "80 let čakanja bi lahko razdelili zelo na kratko, 50 let tišine, ko se o izgnanstvu ni smelo govoriti, pet let urejanja pravic in sedaj 30 let čakanja, da pridemo do zakonodaje," je v izjavi v DZ dejal predstavnik društva Gregor Kaplan. Po njegovih besedah gre za pomembno dejanje tudi zato, ker bo s tem "srečanjem z zgodovino" za slovenske izgnance in druge skupine upravičencev po 80 letih druga svetovan vojna končana.