STA novice / Poslanci sprejeli novelo zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora

Poleg učinkovitejših postopkov odvzema premoženja nezakonitega izvora, želi vlada okrepiti sodelovanje med organi in odpraviti pomanjkljivosti oz. nejasnosti v zakonskih določbah, ki so se pokazale v letih izvajanja zakona, je ob obravnavi novele na seji DZ v sredo poudarila Katič.

Med pomembnejšimi rešitvami novele, ki jo je DZ obravnaval po skrajšanem postopku, je med drugim izpostavila krepitev vloge Specializiranega državnega tožilstva v postopku finančne preiskave pa tudi možnost vložitve tožbenega zahtevka na odvzem nadomestnega premoženja.

Skupna ocenjena vrednost premoženja, ki je začasno zavarovano v kazenskih postopkih in postopkih odvzema premoženja nezakonitega izvora, je po podatkih ministrstva na zadnji dan lanskega leta znašala skoraj 233 milijonov evrov, skupna višina premoženjske koristi pa 197,5 milijona evrov.

Po sprejetih koalicijskih dopolnilih novela zakona ohranja izključno pristojnost ljubljanskega okrožnega sodišča v postopkih za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Hkrati pa zvišuje tudi dokazni standard, po katerem mora za uvedbo finančne preiskave obstajati utemeljen razlog za sum. V primeru začasnega zavarovanja premoženja nezakonitega izvora pa je rok za vložitev tožbe štiri mesece.

Poleg izključne pristojnosti ljubljanskega okrožnega sodišča so deležniki v pravosodju opozorili tudi na izjemno velike posege v toženčevo lastnino, zato se bojijo, da bo predlog novele ponovno predmet ustavne presoje.

Glede slednjega je Katič na seji navedla, da je ustavno sodišče že ugotovilo, da sta namena zakonodajalca onemogočiti materialno okoriščanje posameznikov s protipravno dejavnostjo in preprečiti investiranje premoženja nezakonitega izvora v nadaljnjo protipravno dejavnost ustavno dopustna.

Koalicijski poslanci so v sredini razpravi izpostavili, da novela sledi zavezam iz koalicijske pogodbe. Kot pozitivno spremembo so med drugim izpostavili tudi novo metodo ugotavljanja neto vrednosti premoženja, na podlagi katere bo moč izračunati resnični razkorak med dohodki in razpolaganim premoženjem. V Levici pa so izpostavili pomislek pri določbi obrnjenega dokaznega bremena, po kateri bi lahko država osebi odvzela premoženje, če ta ne uspe dokazati zakonitega izvora.

Noveli zakona so nasprotovali v opozicijskih NSi in SDS. V slednji so izpostavili, da so mnenja stroke na različnih bregovih, prav tako ni skupne vizije in poenotenja niti v koalicijskih strankah.

V NSi pa so nasprotovali predvsem temu, da novela določa prag za uvedbo finančne preiskave pri 50.000 evrih. Zato so že na matičnem odboru in tudi na seji DZ predlagali dopolnilo, s katerim bi ta prag znižali na 30.000 evrov. Poslanci so to dopolnilo danes znova zavrnili. V NSi pa so se pri glasovanju o noveli vzdržali.