STA novice / Predlog sprememb ustave pri imenovanju vlade zožen le na določanje števila ministrstev

Prvotni predlog ustavnih sprememb glede imenovanja vlade, ki so ga aprila 2023 v parlamentarni postopek vložili poslanci NSi, Svobode in SD, je predvideval prenos imenovanja ministrov na predlog predsednika vlade z DZ na predsednika republike. Odpravil bi tudi možnost interpelacije ministrov, ohranil pa možnost interpelacije celotne vlade.

Po predlogu števila ministrstev tudi ne bi več urejali z zakonom, ampak bi bila to odgovornost vsakokratne vladne koalicije. Zakon pa bi urejal le pristojnosti in delovna področja tako vlade kot posameznih ministrstev.

Ta sprememba je tudi edina, ki po današnjem glasovanju na ustavni komisiji ostaja v predlogu ustavnih sprememb. Koalicijske poslanske skupine so namreč pripravile dopolnila, s katerimi so predlagale črtanje vseh preostalih sprememb. V svoji obrazložitvi so navedli, da se sicer zavedajo, da s tem izpuščajo večino predlaganih rešitev, a da gre za "minimalni možni kompromis".

Današnja razprava se je sicer vrtela predvsem okoli podrobnosti urejanja sestave vlade. Poslance SDS je zanimalo predvsem, na kakšen način oziroma s katerim aktom bi se odslej urejalo število ministrstev in torej sestava vlade ter v kateri fazi postopka oblikovanja vsakokratne vlade.

Poslanec Tanko je ob tem ocenil, da je v predlogu predvsem umanjkala predstavitev, kako bi po novem določanje sestave vlade potekalo v praksi, da ne bo to "stvar takšne ali drugačne interpretacije". V nasprotnem primeru bi namreč ostali le v situaciji z novoimenovanim predsednikom vlade in koalicijski pogodbi, iz katere je običajno mogoče že razbrati urejanje posameznih resorjev in njihove pristojnosti, a brez nadaljnje zakonskega podlage ali mehanizma. "Zdaj je to sam neka načelna rešitev, nimamo pa zakonske podlage," je dejal.

Franc Breznik (SDS) je menil, da je osnovni namen spreminjanja ustave v tem delu izničen, saj ostajajo le pri "mikro spremembah fasade", zaradi česar pa se ustavnih sprememb ne odpira. A je dopolnila podprl, saj "konkretne korake naprej" pričakuje v nadaljnji fazi.

Njegov strankarski kolega Andrej Poglajen je medtem izpostavil predvsem časovno komponento, saj jim za sprejem sprememb do izteka mandata ostaja le še malo časa, kar pa bi lahko pripeljalo do situacije, ko bi ob začetku mandata novega sklica DZ že veljale spremembe ustave, ne bi pa imeli še veljavne pripadajoče zakonske ureditve.

Na bližajoči se iztek mandata je opozorila tudi poslanka Lena Grgurevič (Svoboda), a predvsem v luči obravnave morebitnega zakona, ki ga ob spremembah ustave pričakuje SDS. Menila je, da bi tudi pri sprejemanju zakona prišlo do različnih stališč in s tem potencialnih zapletov v zakonodajnem postopku. Lahko pa je predlagana področna zakonska ureditev, ki praviloma sledi spremembam ustave, del delovnega gradiva, je pristavila.

Predstavniki ostalih poslanskih skupin v razpravi niso sodelovali, poslancev NSi pa na seji ni bilo.

Predstavnika strokovne skupine Igor Kaučič in Janez Pogorelec sta v razpravi pojasnjevala predvsem, da je najverjetnejša rešitev, kako bi se odslej urejala sestava vlade in število ministrstev, podzakonski akt, predvidoma odlok, ki bi ga sprejela vsakokratna vlada oziroma novi predsednik vlade.

Ustavnim spremembam pa bi moralo nujno slediti tudi spreminjanje zakona o vladi, zato bi v izogib morebitnim zapletom v prehodne določbe tudi zapisali postopek sprejema novega zakona. Do tedaj bi Kaučič predlagal, da premier z aktom sam odredi sestavo vlade.