STA novice / Koalicijske poslanske skupine vložile predlog zakona o uporabi jezika gluhoslepih (dopolnjeno)

Poslanka Svobode Andreja Živic, ki je poleg Meire Hot in Nataše Sukič prvopodpisana pod predlog zakona, je ob vložitvi zakona spomnila, da je Slovenija leta 2021 kot prva država na svetu jezik gluhoslepih zapisala v ustavo. "Zakon predstavlja pomemben korak za sistemsko ureditev položaja oseb z gluhoslepoto," meni.

"Predlog zakona ureja pravico do uporabe jezika gluhoslepih in s tem omogoča osebam z gluhoslepoto, da polno uresničujejo svojo pravico do sporazumevanja in do dostopa do informacij," pa je v izjavi dejala Hot.

Zakon po besedah Hot uvaja več ključnih pravic, in sicer pravico oseb z gluhoslepoto do uporabe svojega jezika, pravico do tolmača pred javnimi institucijami, pravico do tolmača v vsakdanjih življenjskih situacijah po lastni presoji posameznika, pravico osebnih asistentov do brezplačnega učenja jezika gluhoslepih in razvoj ter ohranjanje jezika gluhoslepih kot posebne oblike komunikacije. Predlog določa tudi natančne postopke, kot sta medicinska in funkcionalna ocena gluhoslepote ter odločanje o pravici do tolmača.

Hot je poudarila, da gluhoslepota ni zgolj kombinacija dveh okvar, ampak je samostojna oblika invalidnosti. "Gre za hkratno okvaro vida in sluha, ki je tako izrazita, da okvarjena čuta ne moreta nadomeščati drug drugega," je pojasnila.

Poslanka Levice Tatjana Greif je dejala, da z vložitvijo predloga zakona odpirajo vrata za dejansko izvajanje in udejanjanje zaveze, ki je bila podana z vpisom pravice v ustavo. Ob tem je poudarila, da je treba na področju enakih pravic manjšin in vključenosti oseb z različnimi oviranostmi storiti še veliko.

Živic pričakuje, da bo DZ zakon sprejel najpozneje v enem mesecu oziroma mesecu in pol, torej še pred parlamentarnimi počitnicami.

Po predlogu zakona je gluhoslepota opredeljena kot samostojna invalidnost, ki pomeni hkratno okvaro vida in sluha, ki je tako resna, da se okvarjeni čuti ne morejo medsebojno nadomeščati.

Predlog opredeljuje tudi razvoj in ohranjanje jezika gluhoslepih, kar pomeni zlasti razvoj novih načinov sporazumevanja z osebami z gluhoslepoto, zagotavljanje temeljnih jezikovnih virov, tehnologije in didaktičnih gradiv, ki so prilagojeni potrebam teh oseb, ter usposabljanje svojcev in drugih oseb za uporabo prilagojenih načinov sporazumevanja.

Predlog osebam z gluhoslepoto podeljuje pravico do tolmača tako pred javnimi institucijami kot v drugih življenjskih situacijah po lastni presoji. Javne institucije morajo po predlogu tolmača zagotoviti po uradni dolžnosti. Pravico do tolmača po lastni presoji pa lahko oseba z gluhoslepoto uveljavlja v obsegu 480 ur na leto, oseba z gluhoslepoto s statusom dijaka, študenta, udeleženca izobraževanja odraslih, vključenih v javnoveljavne izobraževalne programe ali kategoriziranega športnika pa v obsegu 720 ur na leto.

O pravici do tolmača po lastni presoji bi po predlogu odločal center za socialno delo (CSD). Delo tolmača po lastni presoji bi oseba z gluhoslepoto plačala z vavčerjem, ki ga izda CSD.

Predlog opredeljuje tudi delo tolmača in kdo ga lahko opravlja, natančneje definira register tolmačev, postopek vpisa in izpisa iz registra, listo tolmačev, ki jo vodi nosilec javni pooblastil, in nadzor nad izvajanjem tolmačenja.

Register tolmačev mora minister, pristojen za invalidsko varstvo, vzpostaviti v šestih mesecih od začetka uporabe zakona. Zakon naj bi se začel uporabljati 1. januarja 2026. Z dnem uveljavitve zakona pa bi se začela uporabljati določba, ki ureja podelitev javnega pooblastila nosilcu javnih pooblastil.

Predlog predvideva tudi brezplačno učenje jezika gluhoslepih za osebne asistente oseb z gluhoslepoto ter ustanovitev sveta za jezik gluhoslepih kot posvetovalnega telesa in strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev s področja oseb z gluhoslepoto, ki ga imenuje vlada.

Pravice tega zakona in zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika se izključujejo.

Po oceni predlagatelja bi za izvajanje zakona potrebovali dva milijona evrov proračunskih sredstev letno. Predvidevajo, da bi pravico do tolmača po lastni presoji glede na medicinsko in funkcionalno oceno lahko koristilo do 200 oseb.