STA novice / Varuh človekovih pravic opozoril na večkratno neodzivnost organov
petek, 4.7.2025
Ljubljana, 04. julija (STA) - Varuh človekovih pravic je v poročilu Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice o stanju pravne države za leto 2025 opozoril, da že dlje časa deluje brez predstojnika s polnim mandatom. Izpostavil je tudi pomanjkanje odziva organov pri strukturnih spremembah, kot so deinstitucionalizacija, zdravstvena oskrba in pravice invalidov.
Varuh je opozoril, da delovanje institucije brez predstojnika s polnim mandatom "slabi njen ugled in zmanjšuje njeno sposobnost odzivanja ter opozarjanja na kršitve človekovih pravic", so danes zapisali v sporočilu za javnost.
Poleg tega je v poročilu evropske mreže, kjer je Varuh sodeloval, opozoril, da pogosto ni vključen v začetne faze priprave zakonodaje, tudi kadar ta neposredno posega v njegovo pristojnost, denimo pri predlogu zakona o medijih.
Izpostavil je tudi izzive v zvezi s predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona o varuhu človekovih pravic, ki bi moral okrepiti institucionalno neodvisnost, razširiti pooblastila in zagotoviti skladnost s pariškimi načeli Združenih narodov o statusu nacionalnih institucij za človekove pravice.
Poročilo Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) razkriva nadaljevanje negativnega trenda na področju pravne države v Evropi, so zapisali pri Varuhu. Poleg ponavljajočih se izzivov, kot so pomanjkanje odziva oblasti, pritiskov na civilno družbo in medije, številne nacionalne institucije poročajo tudi o dolgotrajnih sodnih postopkih, nedostopnosti do brezplačne pravne pomoči ter pomanjkljivi zaščiti ranljivih skupin.
V številnih državah je dostop do sodnega varstva še dodatno otežen zaradi pomanjkanja sodnikov, zastarelih postopkov, visokih stroškov brezplačne pravne pomoči ali pomanjkanja posebnih postopkov za ranljive skupine. Poročilo opozarja tudi na neizvajanje odločb nacionalnih sodišč, kar spodkopava zaupanje v pravno državo, so zapisali.
V poročilu je zaznati tudi nekatere pozitivne premike v več državah, denimo okrepitev zakonodajnih okvirov za delovanje institucij za človekove pravice, boljši dostop do informacij javnega značaja in večje vključevanje civilne družbe v oblikovanje javnih politik.
Regionalno poročilo temelji na prispevkih več kot 40 evropskih nacionalnih institucij za človekove pravice in razkriva ključne sistemske izzive pravne države v Evropi.
Zadnje novice
-
Janši mandat za sestavo njegove četrte vlade (dopolnjeno)
22.5.2026 -
Janša bo vodil 16. slovensko vlado (seznam)
22.5.2026 -
Levica in Vesna predlagata brezplačen vrtec za vse otroke
22.5.2026 -
Alternativa za Slovenijo v ustavno pritožbo in protest zaradi suma volilne prevare
22.5.2026 -
Eko sklad z novim pozivom za kreditiranje okoljskih naložb občanov
22.5.2026 -
Šutarjev zakon po oceni strokovnega sveta za evalvacijo zakona z več nezaželenimi učinki
22.5.2026 -
V EU dokončno potrjena enoletna odprava carin na dušikova gnojila in surovine zanje
22.5.2026 -
KGZS s pobudo za jasno označevanje izvora hrane v EU
22.5.2026 -
Koalicijska pogodba: Nad korupcijo z ustanovitvijo nove tožilske enote Skok in posebnih oddelkov sodišč (VII) (tema)
21.5.2026 -
Koalicijska pogodba: V ospredju razbremenitev gospodarstva in dela (II) (tema)
21.5.2026 -
Koalicijska pogodba: Vitka država, ustanovitev pokrajin in premestitev državnih institucij po vsej državi (VIII) (tema)
21.5.2026 -
V ospredju sporazuma "koalicije za uspešno Slovenijo" razbremenitev gospodarstva in dela ter boj proti korupciji (I) (tema)
21.5.2026