STA novice / Varuh človekovih pravic opozoril na večkratno neodzivnost organov
petek, 4.7.2025
Ljubljana, 04. julija (STA) - Varuh človekovih pravic je v poročilu Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice o stanju pravne države za leto 2025 opozoril, da že dlje časa deluje brez predstojnika s polnim mandatom. Izpostavil je tudi pomanjkanje odziva organov pri strukturnih spremembah, kot so deinstitucionalizacija, zdravstvena oskrba in pravice invalidov.
Varuh je opozoril, da delovanje institucije brez predstojnika s polnim mandatom "slabi njen ugled in zmanjšuje njeno sposobnost odzivanja ter opozarjanja na kršitve človekovih pravic", so danes zapisali v sporočilu za javnost.
Poleg tega je v poročilu evropske mreže, kjer je Varuh sodeloval, opozoril, da pogosto ni vključen v začetne faze priprave zakonodaje, tudi kadar ta neposredno posega v njegovo pristojnost, denimo pri predlogu zakona o medijih.
Izpostavil je tudi izzive v zvezi s predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona o varuhu človekovih pravic, ki bi moral okrepiti institucionalno neodvisnost, razširiti pooblastila in zagotoviti skladnost s pariškimi načeli Združenih narodov o statusu nacionalnih institucij za človekove pravice.
Poročilo Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) razkriva nadaljevanje negativnega trenda na področju pravne države v Evropi, so zapisali pri Varuhu. Poleg ponavljajočih se izzivov, kot so pomanjkanje odziva oblasti, pritiskov na civilno družbo in medije, številne nacionalne institucije poročajo tudi o dolgotrajnih sodnih postopkih, nedostopnosti do brezplačne pravne pomoči ter pomanjkljivi zaščiti ranljivih skupin.
V številnih državah je dostop do sodnega varstva še dodatno otežen zaradi pomanjkanja sodnikov, zastarelih postopkov, visokih stroškov brezplačne pravne pomoči ali pomanjkanja posebnih postopkov za ranljive skupine. Poročilo opozarja tudi na neizvajanje odločb nacionalnih sodišč, kar spodkopava zaupanje v pravno državo, so zapisali.
V poročilu je zaznati tudi nekatere pozitivne premike v več državah, denimo okrepitev zakonodajnih okvirov za delovanje institucij za človekove pravice, boljši dostop do informacij javnega značaja in večje vključevanje civilne družbe v oblikovanje javnih politik.
Regionalno poročilo temelji na prispevkih več kot 40 evropskih nacionalnih institucij za človekove pravice in razkriva ključne sistemske izzive pravne države v Evropi.
Zadnje novice
-
Podaljšan rok poziva za naložbe v pametno elektroenergetsko omrežje
7.10.2026 -
Zagovornik s priporočilom za spoštovanje pravic ljudi s posebnimi potrebami na šolskih tekmovanjih
7.10.2026 -
STA soočenje: stališča o noveli zakona o parlamentarni preiskavi
7.10.2026 -
STA soočenje: stališča o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah
7.10.2026 -
STA soočenje: stališča o pogojevanju denarne socialne pomoči
7.10.2026 -
STA soočenje: stališča o ukinitvi prispevka za RTV Slovenija
7.10.2026 -
Predlog novele zakona o referendumu in o ljudski iniciativi brez podpore na matičnem odboru
6.10.2026 -
Ministrstvo za pravosodje: Današnja odločitev ESČP ne vpliva na veljavnost arbitražne razsodbe
6.10.2026 -
Piran določil kratkoročno oddajanje na zakonski maksimum in potrdil obratovalni čas
6.10.2026 -
Kos: Do učinkovitejših institucij EU tudi z manjšim številom komisarjev (daljše)
6.10.2026 -
Predlog opozicijskega zakona o kulturnem bonu za mlade končal parlamentarno pot
6.10.2026 -
Evropski poslanci za boljšo zaščito delavcev pred psihosocialnimi tveganji
6.10.2026