STA novice / Interesni skupini državnega sveta predlagata veto na zakon o gostinstvu

Po mnenju predlagateljev veta stanovanjske politike ni možno reševati z omejevanjem lastninske pravice in podjetništva. Zato ocenjujejo, da je zakon škodljiv za manjše kraje in podeželje, saj sledi logiki urejanja težav, povezanih z oddajo nepremičnin v mestih, kjer so med drugim za nastanitve na voljo hoteli, ki jih na podeželju praviloma ni, izhaja iz obrazložitve predloga odložilnega veta, objavljenega na spletni strani državnega sveta.

"Nedvomno se situacija v mestih razlikuje od tiste na podeželju, kjer imajo npr. v določeni vasi na voljo za oddajo zgolj enega ali dva apartmaja. Sprejeti zakon o gostinstvu bo takšnim destinacijam povzročil veliko škode in še dodatno pospešil centralizacijo države, saj so ti kraji zaradi oddaljenosti in slabih prometnih povezav praviloma manj zanimivi za stalne nastanitve," je tudi zapisano v obrazložitvi predloga.

Kot so poudarili predlagatelji veta, se na podeželju s sobodajalstvom ukvarjajo posamezne družine in butične kmetije, ki se s to dejavnostjo preživljajo, pogosto pa s tem skrbijo tudi za ohranjanje in razvoj kulturne dediščine.

Zakon, ki med drugim predvideva stroge omejitve, obvezna soglasja sosedov, visoke kazni in kratka prehodna obdobja, bo po prepričanju interesnih skupin delodajalcev in kmetov večini omenjenih subjektov onemogočil delo.

S tem se ne rešuje problematike dostopnosti stanovanj, temveč povzroča novo gospodarsko in socialno škodo tako posameznikom kot občinam, so opozorili.

Po mnenju predlagateljev bo imel sprejeti zakon negativne posledice za gospodarstvo, saj da ne sledi načelu svobodne gospodarske pobude, hkrati pa spodbuja sivo ekonomijo. Kot možno posledico sprejetja zakona izpostavljajo tudi okrepitev monopola hotelov, dvig cen in padec števila turistov.

Za reševanje stanovanjske problematike bi bilo po njihovi oceni predvsem treba poenostaviti postopke pridobivanja različnih mnenj in soglasij za pridobitev gradbenega dovoljenja ter zagotoviti hitrejšo, cenejšo in dostopnejšo gradnjo stanovanj in izgradnjo študentskih domov.

Pri urejanju področja sobodajalstva pa bi bilo treba več avtonomnosti prepustiti občinam, ki iz tega naslova tudi ustvarijo določene prihodke, so pozvali. Kot pozitiven vzor so izpostavili t. i. grški model, kjer občine po vnaprej določenih merilih same razglasijo stanovanjsko krizo in začasno omejijo izdajo novih registracij za kratkoročne nastanitve.

Na podlagi navedenega sta interesni skupini delodajalcev ter kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev državnemu svetu na današnji dopisni seji predlagali, da sprejme odložilni veto na novi zakon o gostinstvu.

Svetniki bodo o predlogu veta odločali na torkovi izredni seji.

DZ je novi zakon o gostinstvu potrdil v petek. Zakon med drugim uvaja omejitev kratkotrajnega oddajanja nepremičnin na 60 dni v občinah s pomanjkanjem stanovanj, a občinam obenem daje možnost razrahljanja te omejitve. Določa tudi jasne splošne pogoje, kot so vpis v register nastanitvenih obratov, obvezna pridobitev unikatne identifikacijske številke, soglasje vsaj 75 odstotkov etažnih lastnikov v stavbi in soglasje lastnikov mejnih stanovanj.