STA novice / Evrske obrestne mere ostajajo nespremenjene (dopolnjeno)

Svet ECB je od obrata v denarni politiki junija lani osemkrat zarezal v obrestne mere, znižanje na zadnji seji junija pa je bilo sedmo zaporedno.

Tokrat tako obrestnih mer ni spreminjal. Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, ostaja pri 2,00 odstotka, obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,15 oziroma 2,40 odstotka.

Svet ECB bi se utegnil sicer po oceni analitikov za novo znižanje odločiti v nadaljevanju leta, morda že septembra.

Osrednji organ evrske denarne politike ugotavlja, da je inflacija na ravni dvoodstotnega srednjeročnega cilja in tudi najnovejši podatki so večinoma skladni s prejšnjimi ocenami sveta o srednjeročnih inflacijskih obetih. Junija je bila tako letna inflacija pri natančno dveh odstotkih. Domači cenovni pritiski po ugotovitvah ECB še naprej popuščajo, rast plač pa se je upočasnila.

Tudi gospodarstvo se je v zahtevnemu globalnem okolju doslej po oceni sveta ECB na splošno izkazalo za odporno. Gospodarska aktivnost v območju evra se je julija glede na indeks nabavnih menedžerjev (PMI) povečala sedmi zaporedni mesec in dosegla 11-mesečni vrh.

"Vseeno ostaja svetovno okolje izjemno negotovo, zlasti zaradi trgovinskih sporov," so po koncu tokratne seje navedli v svetu.

Predsednica ECB Christine Lagarde je na novinarski konferenci po seji sveta povedala, da je evrsko gospodarstvo v prvih treh mesecih leta raslo hitreje od pričakovanj, kar v osrednjem organu denarne politike območja evra pripisujejo tudi temu, da so podjetja povečevala proizvodnjo in izvoz v pričakovanju uvedbe višjih uvoznih carin na strani ZDA. So pa rast spodbujale tudi zasebna poraba in investicije.

Medtem anketni podatki trenutno kažejo na zmerno povečevanje gospodarske dejavnosti tako v predelovalni industriji kot v storitvenem sektorju. Imajo pa nekatere višje carine, ki jih je že uvedla administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa, in pričakovani dodatni dvigi carinskih stopenj že negativen vpliv na investicijske odločitve podjetij. Dodatno k previdnosti gospodarstva prispevata še razmeroma močan evro in splošna geopolitična nestabilnost v svetu, je dejala Lagarde.

Pozitivni so medtem še vedno učinki dobrih razmer na trgu dela, realne rasti prihodkov gospodinjstev ter razmeroma ugodnega položaja glede zadolženosti v zasebnem sektorju. Nižje obrestne mere pozitivno vplivajo na pogoje financiranja, ECB si spodbudo rasti obeta tudi od napovedanega povečanja javne porabe za obrambo, varnost in infrastrukturo.

Trenutno glede na razmere v svetu po oceni ECB prevladujejo tveganja, da bo gospodarska rast nižja od pričakovanj. Obeti glede inflacije pa so bolj negotovi kot običajno. Ena od spremenljivk, ki jo po besedah Lagarde spremljajo v svetu ECB, je tečaj evra glede na dolar, pri čemer pa nimajo nobene ciljne vrednosti skupne evropske valute glede na ameriško.

Če se bo evro še naprej krepil, bi to lahko zniževalo inflacijo. Tak učinek bi lahko imele tudi posledice višjih carinskih stopenj ZDA ne uvoz iz območja evra in posledično poslabšanje domačega povpraševanja. Obstajajo pa tudi scenariji, ko bi potencialno vse večja razdrobljenost globalnega gospodarstva prek dviga uvoznih cen inflacijo dvigovala.

Svet ECB, ki se sicer ne zavezuje glede nadaljnjih ukrepov oz. te prilagaja tekočemu razvoju dogodkov, naj bi po mnenju analitikov počakal, ali bo v kratkem vendarle jasno, kako visoke carine naj bi ZDA zaračunavale za uvoz iz EU oz. ali bosta najmočnejša svetovna gospodarska sistema vendarle uspela doseči nek trgovinski dogovor.

V zadnjih dneh za takšen razvoj dogodkov kaže dobro, Lagarde pa je povedala, da so v svetu ECB seznanjeni z glavnimi obrisi trenutnih pogovorov - ti naj bi šli v smeri splošnih 15-odstotnih ameriških carin na uvoz iz EU - in si s ciljem zmanjšanja negotovosti želijo čimprejšnjega dogovora.

"Prej kot bo trgovinska negotovost odpravljena, z manj negotovosti se bomo morali ubadati, in to bo dobro za vse gospodarske igralce, vključno z nami," je dejala Francozinja.