STA novice / Pristojni regulatorji bdijo nad Uberjem

Sindikat taksistov, ki sodi pod okrilje Sindikata delavcev prometa in zvez (SDPZ) oz. Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je minuli teden opozoril, da Uber v Sloveniji sistematično ponavlja določene kršitve.

Med njimi so izpostavili opravljanje prevozov brez uporabe taksimetrov in ustreznega označevanja vozil, neizdajo računov ter zaračunavanje cen, ki da pogosto presegajo navedene v aplikaciji in niso skladne z uradno določenimi tarifami Mestne občine Ljubljana.

Ob tem so se v sindikatu obregnili ob državne organe, ki da ne izvajajo potrebnega nadzora in na ta način dopuščajo nezakonito delovanje. Že junija so se z dopisi obrnili na tržni inšpektorat, Furs, AVK ter na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Na tržnem inšpektoratu so za STA pojasnili, da so v zvezi z Uberjem uvedli inšpekcijska postopka po vprašanju opravljanja posredniške dejavnosti za potniški prevoz, ki pa sta še v teku, zato ugotovitev še ne morejo posredovati.

Na Fursu so medtem navedli, da izvajajo nadzore v dejavnosti taksi prevozov v skladu z letnim načrtom. Podatki o konkretnih nadzorih predstavljajo davčno tajnost, zato so lahko razkrili le, da so letos pri zavezancih ugotavljali enakovrstne nepravilnosti že pred prihodom Uberja.

"Poudarjamo, da sama platforma ne izvaja storitev taksi prevozov, temveč to dejavnost opravljajo zavezanci, ki morajo za njeno opravljanje izpolnjevati vse obveznosti, vezane na vrsto dejavnosti, na primer ustrezno statusno pravno obliko, licence in podobno," so podčrtali za STA.

Med najpogostejšimi zaznanimi nepravilnostmi na področju nadzora taksistov so sicer neizdajanje računov oz. davčno nepotrjevanje računov, nepopolno evidentiranje prihodkov, nepredložitev obrazcev REK in neplačilo teh za izplačane plače in druge prejemke za delo, nepravilnosti v zvezi z DDV, kršitve zaposlovanja in dela na črno ter kršitve po zakonu o prevozih v cestnem prometu, ki se nanašajo na nepravilnosti v zvezi z licencami, so nanizali.

"Zaradi velikega števila zaznanih nepravilnosti na tem področju že več let sodelujemo tudi v koordiniranih akcijah nadzora in sodelovanja z drugimi nadzornimi organi, kot so tržni inšpektorat, inšpektorat za delo, prometni inšpektorat, urad za meroslovje," so navedli.

Na Inšpektoratu RS za delo trenutno nimajo nobene prijave ali druge dokumentacije, ki bi se nanašala Uber, so odgovorili na povpraševanje STA o aktivnostih v zvezi s to platformo.

Da aktivno spremljajo stanje na trgu taksi prevozov in redno preverjajo morebitne nepravilnosti ali anomalije ter po potrebi ukrepajo, pa so zatrdili v AVK. Tudi tam podatkov pred morebitnimi uvedbami postopkov ne razkrivajo.

V zvezi z Uberjem so sicer poudarili, da ne ugotavljajo indicev za zlorabo prevladujočega položaja na trgu ali kako drugo kršitev določb zakona o preprečevanju omejevanja konkurence.

"Podjetje Uber je pred kratkim šele vstopilo na slovenski trg, za obravnavo domnevne kršitve zlorabe prevladujočega položaja, glede katere se v bistvenem v medijih in prijavah pojavljajo očitki v zvezi z omenjenim podjetjem, pa morajo biti izpolnjene določene predpostavke," so pojasnili.

V okviru postopka ugotavljanja posamezne kršitve domnevne zlorabe prevladujočega položaja podjetja na trgu je namreč treba po njihovih besedah v vsaki zadevi najprej opredeliti upoštevni trg, preveriti, kakšen je položaj podjetja, ki naj bi izvajalo domnevno kršitev na tako opredeljenem trgu, in v primeru, da ima to podjetje na upoštevnem trgu prevladujoč položaj, še, ali prihaja do njegove zlorabe.

Niso pa v AVK pristojni za očitke o t. i. nelojalni konkurenci v smislu dejanj podjetja na trgu, ki so v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerimi se povzroči ali se utegne povzročiti škoda drugim podjetjem. Četudi zakon opredeljuje pojem nelojalne konkurence in določa pravice prizadetih udeležencev, obravnava teh dejanj sodi v pristojnost sodišč, so izpostavili.

"Ne glede na navedeno pa bo agencija tudi v bodoče spremljala izpostavljeno problematiko in po potrebi ukrepala v skladu s pooblastili, določenimi v zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence," so napovedali.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so za STA izpostavili, da za nadzor niso pristojni.

Uber je v Ljubljani začel delovati 20. maja, in sicer ne kot ponudnik prevozov, temveč kot tehnološki partner licenciranim lokalnim voznikom taksijev. Uporabnikom je na voljo aplikacija, ki jim po vnosu ciljne lokacije prikaže okvirno ceno in jih poveže z voznikom, ki lahko sprejme vožnjo. Potnike na izbrano lokacijo prepelje partnersko vozilo, znesek ki ga določa taksimeter, pa poravnajo digitalno prek aplikacije. Cena je določena v skladu z uradno tarifno strukturo ljubljanske občine.