STA novice / Združenje delodajalcev za premišljen prenos evropske direktive o plačah

Zaradi več nedavnih napačnih izjav v javnosti o obveznosti objave plače v oglasih za zaposlitev se v združenju bojijo, da bi napačna oziroma nenatančna tolmačenja vodila v prenormirano nacionalno zakonodajo, so pojasnili v današnjem sporočilu za javnost.

Kot so poudarili, si prizadevajo za ozaveščenost in odpravo kakršnih koli neutemeljenih razlik v plačilih med spoloma, vendar je Slovenija ena od držav z najmanjšo plačno vrzeljo na tem področju. Po najnovejših podatkih je petodstotna.

"Združenje delodajalcev vztraja, da mora biti implementacija direktive izvedena zgolj v minimalnih okvirih, ki jih direktiva določa, brez uvajanja dodatnih, strožjih obveznosti, ki bi presegale dogovorjeno evropsko raven," so zapisali.

Zavedajo se, da je prenos evropske direktive v nacionalni pravni red obvezen, hkrati pa poudarjajo, da si v okviru krovne evropske organizacije BusinessEurope kot socialni partner prizadevajo za odlog uveljavitve direktive. Pozivajo tudi k resnemu razmisleku o njeni spremembi, saj je v neskladju z določeno evropsko področno zakonodajo, hkrati pa povzroča nesorazmerno visoko administrativno breme pri evropskih delodajalcih.

Junija 2023 uveljavljena direktiva, ki jo je treba v nacionalni pravni red prenesti do 7. junija 2026, iskalcem zaposlitve med drugim daje pravico, da od potencialnega delodajalca prejmejo informacije o začetni plači ali njenem razponu ter o ustreznih določbah kolektivne pogodbe, ki jo delodajalec uporablja za to delovno mesto.

Kot so opozorili v združenju delodajalcev, zgolj z enim podatkom o začetni plači ni mogoče zajeti dejanskega plačila zaposlenega, ki je individualno ter odvisno tudi od narave dela in dodatkov. V Sloveniji delovna zakonodaja zagotavlja, da potencialni novi zaposleni tri dni pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi to dobi v predogled z vsemi sestavinami, vključno z vsemi elementi plačila, ki ga bo prejel, so poudarili.

Direktiva med drugim zagotavlja tudi pravico do seznanitve s plačami zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, ter uvaja obvezno poročanje o razlikah v plačilih med spoloma za podjetja z več kot 100 zaposlenimi. Ukrepi veljajo tako za javna kot za zasebna podjetja.

V Sloveniji po navedbah združenja sicer že imamo delovno zakonodajo ter sistem kolektivnih pogodb in internih aktov, ki morajo temeljiti na tovrstnih nediskriminatornih merilih. "Podjetja tako že imajo oblikovane plačilne strukture, ki ne diskriminirajo med spoloma," so poudarili.

O izzivih, povezanih s to direktivo, je v zadnjem času poročalo več slovenskih medijev. Osredotočili so se predvsem na obveznost objave plače ob oglasih za delo, ki je povzročila nesoglasja med delodajalsko in sindikalno stranjo. Slednja izpostavlja večjo preglednost, ki jo takšna ureditev prinaša, delodajalci pa opozarjajo na nepotrebnost takšnih dodatnih administrativnih obremenitev.