STA novice / Zaživel čezmejni projekt ohranjanja gozdnih in kmetijskih ekosistemov

Kraška pokrajina je v zadnjih desetletjih doživela izrazite spremembe, obsežna opuščanja tradicionalne kmetijske rabe, kot sta košnja in paša, pa so vodila v postopno zaraščanje travišč in odprte krajine, so danes sporočili iz Inštituta za trajnostno rast Nativa, ki je eden od slovenskih partnerjev pri projektu.

"Ponekod je gozdnatost že presegla 60 odstotkov, v občini Komen pa je več kot desetina kmetijskih površin v fazi aktivnega zaraščanja - ob tem, da je velik del kmetijskih površin že v preteklosti prekril gozd. Posledice so izguba vrstne pestrosti, zmanjšanje obsega kmetijskih površin in večja požarna ogroženost," so zapisali.

Eden od ukrepov pilotnega testiranja, ki jih pripravljajo v Sloveniji, bo tudi testno vrednotenje krajinskih in naravovarstvenih potencialov ob tematski Poti devetih kalov. Po pojasnilih inštituta gre za območje, ki združuje naravne vodne vire oz. kale s kulturnimi elementi kraške krajine. Skrb zanje in njihova oživitev ima številne funkcije - med drugim predstavljajo redke trajne ali sezonske vodne vire v kraškem okolju, delujejo pa tudi kot naravne požarne pregrade in zadrževalniki vode.

Pod okriljem projekta bodo pripravili tudi model optimalnega upravljanja kraške krajine, ki bo preveril in podal možnosti oživitve in zaščite krajine ter pokazal, kako uravnotežiti gozdne in negozdne površine, zmanjšati njihovo požarno ogroženost ter ohranjati biotsko raznovrstnost.

"Veseli smo, da lahko skupaj z lokalno skupnostjo in projektnimi partnerji s Hrvaške iščemo rešitve, ki bodo omogočile dolgoročno usklajevanje naravovarstvenih ciljev, razvoja podeželja in odpornosti na podnebne spremembe," so izpostavili pri inštitutu.

Projekt FoRESisT, ki povezuje šest partnerjev iz Slovenije in Hrvaške ter bo trajal do februarja 2026, se izvaja v okviru programa Interreg Slovenija-Hrvaška na izbranih pilotnih območjih, kjer strokovnjaki že opravljajo analize, pripravljajo rešitve in vključujejo lokalne skupnosti v prizadevanja za varstvo narave. Vodilni partner v projektu je mesto Opatija, med slovenskimi partnerji pa sta poleg že omenjenega Inštituta za trajnostno rast Nativa tudi Gozdarski inštitut Slovenije ter Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.