STA novice / Ministrstvo: Z uvedbo dovolnin odpravljamo neenakost med imetniki vodnih pravic

V zadnjih dneh so se v javnosti pojavili izrazi zaskrbljenosti in razburjenja med imetniki vodnih dovoljenj, kot so mali pivovarji in uporabnikov namakalnih sistemov, ki bodo morali z novim letom plačevati novo dajatev za rabo vode na podlagi vodne pravice.

Na ministrstvu zatrjujejo, da z uvedbo dovolnin po 23 letih odpravljajo neenakost med imetniki vodnih pravic - torej tistih, ki za opravljanje svoje dejavnosti rezervirajo določeno količino vode, ki je ne sme rabiti nihče drug. Za gospodinjstva se ne spreminja nič, cena vode iz pipe pa ostaja nespremenjena, so zagotovili.

Obveznost plačevanja za vodno pravico sicer po njihovih pojasnilih že od leta 2002 določa tudi zakon o vodah, a so jo doslej plačevali zgolj tisti, ki imajo za rabo vode sklenjene koncesijske pogodbe. "Preostali, to so imetniki vodnih dovoljenj, pa do zdaj niso plačevali nič, ker se 23 let zanje ta določba ni uveljavila. Na to so opozarjali računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije in Evropska komisija. Brez ureditve tega področja ne bi več mogli črpati evropskih sredstev," so opozorili.

Trenutno situacijo med imetniki vodnih pravic so orisali s primerom dveh velikih pivovarn. Če je pivovarna vodo pridobivala iz lastne vrtine, za kar je pridobila koncesijo, je morala plačevati koncesnino. Na drugi strani pa pivovarna, ki je vodo odvzemala iz javnega vodovoda, za kar je pridobila vodno dovoljenje, dovolnine zaradi pravne praznine ni plačevala in je imela posledično "nepravično konkurenčno prednost in tako povsem nesprejemljiv pravni status".

Kot so še poudarili pristojni, z uvedbo dovolnin odpravljajo orisane anomalije in zagotavljajo enakopravnost vseh, ki za opravljanje svoje dejavnosti rezervirajo odvzem določene količine vode iz narave oziroma izvajajo dejavnost v vodi. "Sem sodijo tisti, ki rabijo večje količine vode za tehnološke ali proizvodne namene, energetiko, turizem, namakanje, predelavo hrane, živinorejo, ribogojstvo oziroma za vodni promet ali pristanišča," so nanizali.

Glede informativnih izračunov, ki jih imetniki vodnih dovoljenj prejemajo v teh dneh, pa so pojasnili, da navedeni zneski niso dokončni. Imetniki lahko namreč po njihovih navedbah podajo vlogo za zmanjšanje rezervirane količine vode in posledično plačajo nižji znesek dovolnine.

"S tem želimo spodbuditi k racionalni rabi vode in pozvati k premisleku, ali se je mogoče delu rezervirane vode odpovedati v korist drugim ali v korist naravi. Po naših evidencah namreč številni v praksi porabijo precej manj od rezervirane količine vode, nekateri celo samo četrtino," so izpostavili. Na ministrstvu so ob tem prepričani, da bodo z optimizacijo rezerviranih količin varovali vodne vire in zagotovili dovolj čiste pitne vode za vse.

Sredstva, ki bodo zbrana od dovolnin, se bodo sicer stekla v sklad za vode. Na podlagi trenutnih izračunov naj bi njihova višina sredstev dosegla približno 17 milijonov evrov na leto, a na ministrstvu pričakujejo, da bo ta znesek po prilagoditvi rezerviranih količin nižji oziroma se bo gibal do okoli 10 milijonov evrov.

Denar iz omenjenega sklada se namensko porablja za ključne naloge s področja voda, kot je varovanje vodnih virov, zmanjševanje poplavne ogroženosti, povečanje odpornosti na podnebne spremembe, urejanje voda, obnovo rečnih strug in hudournikov, izboljšanje oskrbe s čisto pitno vodo ter zagotavljanje odvodnjavanja in čiščenja odpadne vode oziroma razvoj kanalizacijskih sistemov.