STA novice / Revizorji EU pozivajo k enostavnejši in pametnejši proračunski prožnosti

EU uporablja dolgoročne proračune, imenovane večletni finančni okviri, ki trenutno zajemajo obdobja sedmih let. Proračunska prožnost se doseže na dva načina: s prerazporeditvijo sredstev med različnimi prednostnimi nalogami in proračunskimi leti ter s povečanjem prvotnih proračunov.

"EU je pokazala, da se lahko z instrumenti prožnosti, ki jih ima na voljo, spoprijema s številnimi izzivi. Vendar je sodišče ugotovilo, da se ti instrumenti včasih prekrivajo in da ni vedno jasno, v kakšnem zaporedju naj bi se uporabljali," je danes objavljeno poročilo o proračunski prožnosti pospremil predstavnik računskega sodišča Jorg Kristijan Petrovič.

Evropska komisija je na podlagi preteklih izkušenj sicer predlagala večjo proračunsko prožnost za proračun za obdobje 2021-2027, so spomnili revizorji. Kot so utemeljili, je bilo treba v preteklem obdobju instrumente prožnosti intenzivno uporabljati za reševanje velikih izzivov, na primer v odziv na nestabilnost v sosedstvu EU in množična migracijska gibanja.

A predlog komisije, tako računsko sodišče, ni temeljil na zadostni opredelitvi in analizi potreb in tveganj za proračun EU. Revizorji zato priporočajo, naj se instrumenti prožnosti za naslednji večletni finančni okvir oblikujejo ob upoštevanju informacij o verjetnosti in morebitnem učinku dogodkov, ki jih je treba obravnavati, ter s temeljito oceno obstoječega okvira prožnosti.

Sodišče je sicer analiziralo obstoječe instrumente proračunske prožnosti in ugotovilo, da so se v ti obdobju 2021-2024 veliko uporabljali. Sredstva niso bila mobilizirana le za odzivanje na izredne razmere, kot so humanitarne krize in naravne nesreče, temveč tudi za izpolnitev nenehno nastajajočih potreb (npr. motnje na energetskem trgu in hitra rast inflacije), v nekaj primerih pa celo brez nepredvidenega sprožilnega dogodka.

Revizorji so ugotovili, da ni posebnih mehanizmov za sprožitev priprave kriznega proračuna ali ublažitev stroškov obresti, ki so višji od pričakovanih, ter ublažitev vpliva inflacije na načrtovane stroške.

Četudi pravila ne določajo, kateri dogodki in merila lahko upravičijo uporabo prožnosti, so ocenili, da bi se lahko s financiranjem najrazličnejših potreb zmanjšali sredstva, ki so na voljo za izredne razmere in krize.

Poleg tega so bili nekateri instrumenti prožnosti v prvem delu proračunskega obdobja dosledno izčrpani, zato so se sredstva, ki so bila na voljo za preostala leta, hitro zmanjševala, so izpostavili.

Pojasnili so še, da pri upravljanju javnih financ varnostne rezerve, ki so v nacionalnih proračunih rezervirane za nepredvidene dogodke, običajno znašajo od dva do tri odstotke porabe. Primerjava z ureditvami v okviru proračuna EU, ki ima posebne značilnosti, kaže, da so bili zneski prožnosti na splošno v skladu s temi merili.

Zneski, ki so bili prvotno na voljo za razlike do zgornjih mej in posebne instrumente, pa so v obdobju 2021-2027 omogočili povečanje proračunskih odhodkov za do 2,4 odstotka (26 milijard evrov). Ta prožnost se je pozneje povečala na 2,6 odstotka skupnih odhodkov (približno 28 milijard evrov) in uvedena sta bila dva nova posebna instrumenta, ki ju revizorji tokrat niso analizirali: eden je namenjen kritju nenačrtovanih povečanj stroškov obresti na najeta posojila za plačilo svežnja za okrevanje po pandemiji NextGenerationEU, drugi pa financiranju na novo uvedenega instrumenta za Ukrajino.