STA novice / Ob letnem poročilu Informacijskega pooblaščenca na odboru pozdravili zmanjševanje pritožb zaradi molka organa

Na področju dostopa do informacij javnega značaja je Informacijski pooblaščenec v letu 2024 obravnaval 1146 zadev, kar je 125 več kot v letu 2023. Kot je na seji odbora dejala namestnica informacijske pooblaščenke Alenka Jerše, to po eni strani kaže, da nekaj delajo dobro, hkrati pa tudi, da se posamezniki vedno bolj zavedajo svojih pravic in jih želijo vedno bolj uveljavljati.

Število pritožb zoper molk organa se je sicer znižalo, lani so jih prejeli 277. Največ primerov molka je bilo med občinami, in sicer 99 primerov (leta 2023 67), pri organih državne uprave pa se je število s 107 leta 2023 zmanjšalo na 86. Jerše je izpostavila, da so postopki na področju dostopa do informacij javnega značaja vse bolj kompleksni, čas reševanja zadev pa po njenih besedah ni bil daljši od 30 dni.

Na področju varstva osebnih podatkov je Informacijski pooblaščenec lani obravnaval 1650 primerov, med njimi so tudi čezmejni postopki, ki po besedah Jerše postajajo vse pomembnejši. Omenila je, da so prejeli tudi precej zahtev za izbris podatkov iz medijskih objav, za katere Informacijski pooblaščenec ni pristojen.

Pomemben del njihovega dela na področju varstva osebnih podatkov je bila po besedah Jerše tudi preventivna dejavnost, pisno ali po telefonu so svetovali več kot 2500 posameznikom. To svetovalno delo po njenih navedbah kaže, da se zavezanci trudijo poslovati zakonito.

Ob tem je Jerše opozorila, da so imeli lani najnižje število zaposlenih po letu 2019, v prihodnje pa se jim obeta širitev pristojnosti na področje umetne inteligence.

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je zadovoljen z upadom števila pritožb zaradi molka organa, saj da se s tem trendom zvišuje transparentnost organov. Izpostavil pa je, da nekateri prejemajo tudi zelo obsežne zahteve, kar lahko kak manjši organ zelo ohromi. Po njegovih besedah je v teku postopek javnega naročanja za izbiro izvajalca za izdelavo aplikacije oziroma orodja za anonimizacijo dokumentov, s čimer bi olajšali delo zavezancem.

Državna svetnica Bojana Potočan je na današnji seji pojasnila, da so ob obravnavi poročila Informacijskega pooblaščenca na pristojni komisiji DS med drugim izpostavili težave lokalnih skupnosti pri pridobivanju soglasij Informacijskega pooblaščenca za izvajanje videonadzora, s katerim bi lahko preprečevali vandalizem. Glede kadrovske problematike pa so po besedah Potočan opozorili, da če država institucijam nalaga dodatne naloge in pristojnosti, mora tudi priskrbeti primerna finančna sredstva, ki omogočajo njihovo izvajanje, tudi nove zaposlitve, če so te potrebne.

Anja Bah Žibert (SDS) kot pozitivno vidi to, da je manj pritožb zaradi molka organa, bi pa bilo "mogoče dobro vedeti, kateri organ ima največ teh pritožb", saj da se molk organa "ne bi smel dogajati". Med drugim je opozorila tudi na kratke roke za pritožbo v primerih razpisov, ki se iztečejo še pred odločitvijo Informacijskega pooblaščenca. Po mnenju Bah Žibert bi morali biti zato vsi podatki, povezanimi z javnimi natečaji in javnimi sredstvi, transparentni in dostopni. Glede kadrovskih razmer pri Informacijskem pooblaščencu pa je dejala, da "imamo v tej državi denar za vse živo", pri Informacijskem pooblaščencu pa "so problem trije zaposleni".

Tudi Tereza Novak (Svoboda) je pozdravila podatek o zmanjšanju števila pritožb zoper molk organa. To po njenih besedah nakazuje izjemno pomemben trend, računa pa, da se bo trend v to smer obrnil tudi pri lokalnih skupnostih. Velja pa, da bolj kot smo ozaveščeni, več je vprašanj, zato se je treba temu prilagoditi tudi s poenostavitvami in digitalizacijo, je še dodala.