STA novice / Kumer: Podnebni cilji EU morajo temeljiti na znanstvenih dognanjih

"Za Slovenijo je ključno, da se izpostavi znanstveno utemeljena dognanja, še vedno pa se mora izkazovati tudi direktna povezava s pariškim sporazumom," je glede izjave o okvirnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov EU do leta 2035, o kateri se pogajajo ministri, med zasedanjem dejal Kumer.

Dansko predsedstvo Sveta EU je t. i. izjavo o nameri začelo usklajevati, potem ko je ugotovilo, da na današnjem zasedanju ne bo mogoče doseči dogovora članic o vključitvi cilja za zmanjšanje emisij do leta 2040 v podnebni zakon, na podlagi katerega bi določili tudi t. i. nacionalno določeni prispevek (NDC) EU k znižanju emisij do leta 2035 v okviru pariškega podnebnega sporazuma.

Po ministrovih besedah je izjava o NDC v velikem delu že usklajena. Zaenkrat je v njej zapisan razpon zmanjšanja izpustov za od 66,3 do 72,5 odstotka do leta 2035.

Pri tem ne gre za dokončni prispevek, ki bi ga morala EU v okviru priprav na podnebno konferenco COP30 v Braziliji Združenim narodom posredovati najkasneje do 30. septembra.

EU bo rok skoraj zagotovo zamudila, saj bodo o spremembah podnebnega zakona pred dokončno odločitvijo Sveta EU na vrhu v Bruslju 23. oktobra razpravljali voditelji držav članic. EU bo lahko šele zatem sprejela podnebni cilj za leto 2040, na podlagi tega pa še cilj za leto 2035.

Po Kumrovem mnenju "ni nič narobe", da se podnebne politike obravnavajo tudi na najvišji ravni, saj bodo vplivale tudi na vse ostale politike. Pričakuje, da bo takoj po zasedanju Evropskega sveta potekalo še eno izredno zasedanje okoljskih ministrov, na katerih pa bi morali oba podnebna cilja potrditi.

Cilj je namreč, da gre EU na novembrsko konferenco COP30 z jasno izraženim stališčem in ambiciozno podnebno politiko, je dejal. Ambicioznost po njegovem mnenju zaradi zamude pri oddaji NDC ne bo nič manjša.

Že na zasedanju je sicer izrazil podporo 90-odstotnemu zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2040 glede na leto 1990, pri čemer pa je treba vzpostaviti tudi celovit podporni okvir. To med drugim vključuje jasno zakonodajo in pravično razporeditev finančnih sredstev, predvsem prihodkov iz sistema za trgovanje z emisijami (ETS), ki morajo ostati državam članicam.