STA novice / V javni obravnavi spremembe in dopolnitve zakona o Sovi

Med zakoni, ki so vplivali na delo Sove so denimo spremembe zakonov o javnih uslužbencih ter o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb.

V času od zadnje novelacije so se zgodile pomembne spremembe tudi na področju napredka tehnologije, digitalizacije poslovanja in komuniciranja. Kot posledica globalizacije in odzivov nanjo se je spremenilo tudi mednarodno varnostno okolje, ki je postalo bolj povezano, kompleksno in negotovo, kar prinaša nove oblike kompleksnih varnostnih izzivov nacionalni varnosti, pojasnjujejo na Sovi, ki je pripravila predlog sprememb.

Trenutno veljavni zakon zato po njihovih ugotovitvah ne ustreza več sodobnim izzivom delovanja, saj ne odraža aktualnih potreb tehnološkega razvoja, načina delovanja globaliziranega sveta ter geostrateškega položaja Slovenije.

Predlog novele zakona med drugim predvideva izenačitev pogoja za pridobivanje podatkov na obveščevalnem in protiobveščevalnem področju. Področje obveščevalne dejavnosti bo namreč razširila z obstoječega zakonskega pogoja obdelave podatkov iz tujine na zakonski pogoj "obdelave podatkov iz tujine ali v povezavi z njo".

Uvaja pa tudi novi posebni obliki pridobivanja podatkov, in sicer uporabo tehničnega sredstva za nadzor signala mobilne telefonije ter neposredni dostop do podatkov telekomunikacijskega sredstva in beleženje komunikacijskega prometa na samem sredstvu.

Upoštevaje raven posega v ustavno zagotovljene človekove pravice, sta spremembi smiselno umeščeni v del zakona, ki že sedaj vsebuje pooblastilo agencije za kontrolo pisem in drugih pošiljk oziroma nadzorovanje in snemanje telekomunikacij. Tako bo tudi nova dva ukrepa odobril ali zavrnil predsednik vrhovnega sodišča, torej "najvišje sodne avtoritete, ki hkrati zagotavlja tudi najvišjo stopnjo strokovnosti in izkušenosti", pišejo predlagatelji.

Leta 2023 sprejeti zakon o varstvu osebnih podatkov za področje varnosti države omogoča uporabo nekaterih izjem pri obdelavi osebnih podatkov, njihovo uporabo pa pogojuje z ustrezno ureditvijo v matičnih zakonih. Predlog novele zakona o Sovi zato vključuje tudi spremembo več smiselno povezanih členov, ki skupaj uvajajo možnost obdelave biometričnih osebnih podatkov v agenciji.

"Uporaba modernih tehnologij in sredstev, ki so na voljo na trgu, in ki jih uporabljajo tako primerljive tuje službe kot tudi kriminalne organizacije, pomenijo ključni dejavnik pri zagotavljanju učinkovitega, varnega in zakonitega izvajanja nalog agencije, saj omogočajo hitrejše, natančnejše in bolj usmerjeno delovanje. Njihova uporaba bo pomembno prispevala k še uspešnejšemu izvajanju nalog agencije in s tem ustreznemu zagotavljanju tako nacionalne kot varnosti v širši mednarodni skupnosti," so razloge za spremembe in cilje prenove zakona pojasnili na Sovi.

Ob tem so izpostavili, da je uvedba novih oblik pridobivanja podatkov "zasnovana tako, da vključuje vgrajene omejitve in kavtele tudi po vzoru mednarodne prakse, ki onemogočajo potencialne zlorabe in arbitrarno delovanje agencije".

Poleg razlogov za spremembo zakona, ki izhajajo ali so povezani s temeljno dejavnostjo agencije, pa so se v praksi pokazale tudi določene pomanjkljivosti na področju ureditve položaja in pravic uradnih oseb agencije, arhivskega gradiva ter delovnopravnega področja. S predlogom novele bodo tako uredili nadomestilo za uporabo lastnih oblačil uradnih oseb agencije in jasneje določili pogoje predaje arhivskega gradiva agencije in njegove dostopnosti.

V skladu s priporočili računskega sodišča v predlogu dodajajo možnost odreditve pripravljenosti na domu, v skladu s spremembo, ki ureja položaj javnih uslužbencev, pa smiselno dopolnjujejo tudi določbo, ki ureja postopek zaposlitve v agenciji. Zaradi specifičnosti pogojev in zaposlitve v Sovi je določeno, da vse postopke zaposlitve vodi agencija samostojno, pri čemer lahko glede posameznih faz zaprosi za pomoč ministrstvo za javno upravo.

Predlog novele bo v javni obravnavi do 22. oktobra.