STA novice / Pobudniki referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zbrali zadostno število podpisov (dopolnjeno)

Zbiranje podpisov pod referendumsko pobudo je steklo 1. septembra, 35-dnevni rok pa se bo iztekel v nedeljo. Uradno število zbranih podpisov bo po besedah Primca znano v torek. Potrebovali so jih sicer najmanj 40.000.

Zakon, ki mu pobudniki referenduma nasprotujejo, bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi. Pobudniki referenduma vidijo zakon kot krivičen in nehuman, očitajo mu tudi kršitev ustave, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo.

Po izteku 35-dnevnega roka za zbiranje podpisov ima pobudnik referenduma sedem dni za vložitev s podpisi podprte zahteve v DZ.

Sedemdnevni rok bodo po besedah Primca izkoristili za to, "da vlada do petka, 10. oktobra, razveljavi sporni zakon", k čemur se mora vlada pisno zavezati. "Naš cilj ni referendum, naš cilj je razveljavitev tega spornega, srhljivega zakona," je dejal v izjavi za medije. Če vlada zakona ne bo razveljavila, bodo podpise vložili naslednji petek. V tem primeru predlagajo, da DZ referendum skliče skupaj z državnozborskimi volitvami, s čimer bi prihranili denar. Če ta predlog ne bo upoštevan, "potem je celotna odgovornost za stroške referenduma na vladi", je dodal.

Po vložitvi s podpisi podprte zahteve volivcev in če je ta popolna, ima nato DZ še sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot trideset dni in ne več kakor leto dni. Glede na roke bi referendumsko odločanje o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja lahko sledilo najhitreje v drugi polovici novembra. Datum, ki bo oddaljen več kot 45 dni, pa mora DZ potrditi z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.

Na vprašanje, ali je dvotretjinska večina v DZ mogoča, pa je dejal: "Mislim, da je to stvar razuma in da je odgovorna politika tista, ki ne pelje ljudi vsake dva, tri mesece na volišča."

Volivci so se sicer o tem vprašanju enkrat že izrekali, in sicer junija lani na posvetovalnem referendumu. Tedaj je ureditev te pravice podprlo 54,89 odstotka volivcev, 45,11 odstotka pa jih je glasovalo proti.

Primc je dejal, da je bila takrat večina zelo tesna, fokus tedanje referendumske kampanje pa je bil na evropskih volitvah in še dveh drugih referendumih. Poleg tega pa nismo imeli zakona, za katerega bi lahko kot sedaj rekli, "da je poln manipulacij, možnosti zlorab in v resnici srhljiv".

Sam verjame v uspeh referenduma, saj se je ob zbiranju podpisov zgradila močna terenska mreža, pri zbiranju podpisov pa so pomagale tudi stranke SDS, NSi in SLS, je navedel. Spomnil je tudi na nasprotovanje zakonu verskih skupnosti, zdravniških organizacij ter civilne družbe. "Enostavno si bolniki v Sloveniji zaslužijo zdravljenje, lajšanje bolečin, bližino, skrb, pomoč, ne pa zastrupitve," je dejal.

Zadovoljstvo z zbranimi podpisi je izrazila tudi predsednica Združenja starih staršev Metka Zevnik, ki vladi in poslancem predlaga, naj sprejmejo zakon o paliativni oskrbi, kamor bo vključena tudi gradnja hospicev. To je po njenih besedah nujno, da se ljudem, ki nimajo svojcev, ki bi zanje lahko poskrbeli, ponudi dom in zdravniško oskrbo, da lahko tam dostojno umrejo.

Volivci so se o vprašanju, ali so za to, da se pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja uredi v zakonu, že izrekali junija lani na posvetovalnem referendumu. Tedaj je ureditev te pravice podprlo 54,89 odstotka volivcev, 45,11 odstotka pa jih je glasovalo proti. Tokrat pa bodo na referendumu odločali o tem, ali naj se uveljavi zakon, ki ga je DZ dokončno sprejel 24. julija.

Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti glasovala večina udeleženih volivcev, ki bodo hkrati predstavljali vsaj petino vseh volilnih upravičencev.