STA novice / Odbor DZ podprl predlog zakona o lastniški zadrugi delavcev

Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner je uvodoma pojasnil, da predlog zakona, ki je bil usklajen na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), prinaša sistem lastništva zaposlenih prek namenske družbe - zadruge, ki ga marsikje na Zahodu, med drugim v ZDA in Veliki Britaniji, že poznajo.

Zadruga bo lahko glede na predlog vzpostavljena le, če bo za to tako lastnik matične družbe kot tudi dovolj zaposlenih - pogoj bo vključitev 75 odstotkov zaposlenih. Njena edina funkcija bo pridobivanje in upravljanje lastniških deležev zaposlenih. Ti bodo kupnino lastniku odplačevali postopno. Individualnih deležev ne bodo mogli prosto prodajati na trgu, premoženje pa jim bo lahko izplačano šele ob prekinitvi delovnega razmerja ali ob upokojitvi. Bodo pa udeleženi pri upravljanju podjetja in upravičeni do dividend, je povedal Ploštajner.

Kot je poudaril, imajo zaposleni z deležem lastništva v podjetju glede na mednarodne izkušnje višje plače, bolj stabilna delovna mesta, več prihrankov in več premoženja. Podjetja si na drugi strani s tem zagotovijo večjo produktivnost, zaposleni so namreč bolj motivirani, talente pa je lažje obdržati. Poleg tega so stabilnejša in dolgoročneje usmerjena ter bolj vpeta v lokalno okolje. S tem pridobi tudi družba kot celota, je nanizal.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je izpostavil, da je predlagani sistem pomembno orodje za naslavljanje nasledstvenega vprašanja oz. staranja lastnikov, ki tare Slovenijo. Zdaj so namreč možnosti za nadaljnje delovanje podjetij lastnikov, ki se upokojujejo, omejene, namreč prodaja konkurenci ali nekemu skladu, za mala in srednje velika podjetja, v katerih v Sloveniji dela okoli 75 odstotkov vseh zaposlenih, pa je pogosto bolj malo interesa, je utemeljil.

Izpostavil je še vlogo finančnih institucij, ki bodo morale opraviti skrben pregled in določiti, kolikšen delež bi lahko kupili zaposleni in koliko tega prenosa so pripravljene financirati. "Torej imamo tri strani, vsako s svojimi interesi, ki se morajo strinjati. In verjamem, da to deluje tudi kot sistem varovalk, da se bodo takšni prenosi dogajali vzdržno in odgovorno," je optimističen Feketija.

Za shemo lastniške zadruge bo sicer po predlogu veljala posebna davčna obravnava. Mednarodne izkušnje namreč kažejo, da so za razvoj lastništva zaposlenih poleg ustreznega regulatornega okvira ključne predvsem odgovorno oblikovane davčne spodbude, je nadaljevala državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič.

Po njenih besedah so predvidene davčne spodbude za obstoječe lastnike, ki se umikajo iz lastništva, za matično družbo, za lastniško zadrugo in za člane lastniške zadruge. Posebno pozornost so namenili tudi vzpostavitvi varovalk. Med drugim je predvidena posebna klavzula, skladno s katero bo morala lastniška zadruga v primeru odprodaje kapitalske naložbe oz. prepovedi poslovanja ali odvzema statusa zadruge vrniti vse prejete davčne ugodnosti v zadnjih desetih letih. Prav tako je predvideno preprečevanje kopičenja posebnih davčnih ugodnosti za zaposlene, je povzela Božič.

Zakonodajno-pravna služba DZ je imela na predlog več pripomb, a jih je koalicija z množico danes potrjenih dopolnil po večini odpravila. Tudi v državnem svetu predlagane spremembe podpirajo. Prav tako se regulacije tega področja veselijo podjetja, ki že imajo izkušnje z zadrugami, so danes na odboru povedali njihovi predstavniki.

Širše poslanske razprave o predlogu zakona danes ni bilo. Oglasila sta se le poslanca koalicije, ki sta predlog pozdravila. Jurij Lep (Svoboda) je ocenil, da predlagana ureditev lastniške zadruge zagotavlja dolgoročno jamstvo lastniku in zaposlenim, Soniboj Knežak (SD) pa je pozval še k razmisleku o hitrejšem razvoju delavskih zadrug prek ustanovitve stalnega finančnega mehanizma.

Za predlog je na odboru glasovalo devet poslancev, proti sta bila dva.