STA novice / Odbor DZ za pravosodje na maratonski tridnevni seji potrdil predlog sodniškega četverčka

Člani odbora DZ za pravosodje so po maratonski tridnevni seji danes vendarle končali glasovanje o svežnju sodniške in tožilske zakonodaje, ki prinaša eno največjih reform pravosodja v zadnjem desetletju.

Današnje glasovanje se je zavleklo do večernih ur. Člani odbora so potrdili večino dopolnil iz vrst koalicije, dopolnila SDS pa so povečini zavrnili. Pri več dopolnilih so člani iz vrst koalicije sicer ugotavljali, da rešitve niso najbolj posrečene, zato so napovedali, da bo do plenarne seje DZ treba zakonsko besedilo prečistiti in še enkrat premislili o nekaterih rešitvah in urediti morebitna neskladja.

Z novim predlogom zakona o sodiščih se vzpostavlja okrožje kot osnovna organizacijska raven sodišč na prvi stopnji, ključna novost novega zakona o sodnikih pa je, da se zaradi odprave dvotirnega sistema prvostopenjskih sodišč uvaja en naziv prvostopenjskega sodnika. Slednji predvideva tudi odvzem pristojnosti državnemu zboru pri imenovanju vrhovnih sodnikov v primeru, da so že prej opravljali sodniško službo, čemur ostro nasprotujejo poslanci opozicije.

S predlogom novele zakona o Sodnem svetu se mandat članov sveta med drugim omejuje na en mandat, dodajajo se tudi razlogi za prenehanje članstva v Sodnem svetu in širijo razlogi za izločitev člana sveta. Ključna novost predloga novele zakona o državnem tožilstvu pa je uvedba ene vrste naziva državnega tožilca na prvi stopnji, ta sledi spremembi zakona o sodiščih in zakona o sodnikih.

Pri obravnavi predloga zakona o sodnikih so člani odbora kar nekaj časa namenili razpravi o dopolnilu, s katerim je poslanka Svobode Lena Grgurevič predlagala, da predsedniku vrhovnega sodišča sodniška funkcija preneha z iztekom mandata, in ne že z dnem upokojitve oziroma ko dopolni 70 let, kot to sicer velja za sodnike rednih sodišč. To je zmotilo poslansko skupino SDS, v kateri ugotavljajo, da je bilo dopolnilo vloženo zgolj z namenom, ker bo aktualni predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević letos dopolnil 70 let.

Grgurevič je očitek, da gre za dopolnilo, pisano na kožo Đorđeviću, zavrnila. Kot je poudarila, se ji zdi nedopustno, da lahko predsednik republike, varuh človekovih pravic ali poslanci opravljajo funkcijo "do stotega leta", ne pa tudi sodniki. Člani odbora omenjenega dopolnila sicer niso potrdili.

Člani odbora iz vrst opozicije predlaganega zakonodajnega svežnja na odboru niso podprli, člani odbora iz vrst koalicije pa so ocenili, da je danes potrjeni predlog zakonodajnega svežnja dober.