STA novice / Đorđević: Pozivi k ustavitvi sodniške reforme so neresni (dopolnjeno)

Po oceni Đorđevića potrebuje sodstvo reformo čim prej, "s 1. januarjem 2027 in ne s 1. januarjem 2037 niti morda s 1. januarjem 2028," je poudaril v današnji izjavi za javnost, s katero se je odzval na predloga novih zakonov o sodiščih in o sodnikih. Z reformo bi po njegovi oceni zagotovili uspešnejše delovanje sodstva in hitrejše pravice za stranke, ob čemer je spomnil, da so načrtovane spremembe podprli tako predsedniki sodišč kot na vrhovnem sodišču.

Poudaril je, da so se na nekaterih sodiščih že prilagodili na načrtovane spremembe, ki med drugim prinašajo uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika.

"Tudi mi smo se prilagodili in nekako smo zadržani do razpisovanja prevelikega števila okrajnih sodnikov, ker prihaja do spremembe, kjer naj bi imeli enovitega okrožnega sodišča," je navedel. Po njegovi oceni sodstvo nujno potrebuje enovitega in mobilnega sodnika, kot tudi izenačenje obremenitev sodišč in sodnikov, "zato so pozivi k ustavitvi zakonodajnega postopka neresni," je izpostavil.

Glede pomislekov do načrtovane ukinitve okrajnih sodišč, ki je ne podpirajo v Sodnem svetu, Đorđević poudarja, da se slednja ne bodo ukinila, temveč se bodo preoblikovala v zunanje oddelke okrožnih sodišč. Temu bo sledilo prehodno obdobje, v katerem se bo opravila analiza razmer, po tem obdobju pa bo imel predsednik vrhovnega sodišča možnost predlagati ukinitev majhnih sodišč z majhnim številom sodnikov, je pojasnil.

Sedanji okrajni sodniki bodo ohranili najmanj sedanje pristojnosti, je zagotovil. Osebno sicer zagovarja prenos nespornih zapuščinskih zadev na notarje, saj si želi, da se sodniki kot vrhunski pravni strokovnjaki ne bi ukvarjali z reševanjem nespornih zadev, ampak da bi v interesu strank reševali njihove spore. "Pred očmi je vedno treba imeti stranke in zagotovitev pravice v razumnem in med sodišči v primerljivem času," je poudaril.

Odzval se je tudi na pomisleke Sodnega sveta v zvezi s predlaganim prenosom odločanja o t. i. sodnoupravnih dodelitvah s Sodnega sveta na predsednika vrhovnega sodišča. Po njegovih pojasnilih je vrhovno sodišče v dosedanjih strokovnih usklajevanjih zagovarjalo stališče, da bi za sodnoupravne dodelitve moral biti pristojen predsednik vrhovnega sodišča, saj je vrhovno sodišče vrh sodne uprave za celotno Slovenijo in ne Sodni svet.

"Predsednik sodišča odgovarja za rezultate poslovanja svojega sodišča. Če v dveh letih zaporedoma iz neupravičenih razlogov ne doseže rezultatov, mu lahko grozi razrešitev. Torej mora imeti predsednik vzvode, s katerimi bo lahko zagotovil uspešno in učinkovito delovanje sodišča," je poudaril.

Odzval se je tudi na predlog poslanke Svobode Lene Grgurevič, ki je ob sprejemanju zakonodajnega svežnja s področja sodne reforme na seji parlamentarnega odbora za pravosodje minuli teden predlagala, da predsedniku vrhovnega sodišča sodniška funkcija preneha z iztekom mandata, in ne že z dnem upokojitve oziroma ko dopolni 70 let, kot to sicer velja za sodnike rednih sodišč. Predlogu, ki na koncu ni bil sprejet, so na odboru ostro nasprotovali v opoziciji, kjer so opozorili, da gre za dopolnilo, ki je močno pisano na kožo Đorđeviću. Ta bo letos namreč dopolnil 70 let, zato se bo moral upokojiti še pred iztekom mandata.

Đorđević poudarja, da ideji, da bi se mu podaljšal mandat, ni posebej naklonjen, saj gre po njegovi oceni za nesistemsko rešitev.

Odločno pa podpira drug predlog, da bi se vrhovnim sodnikom upokojitvena starost zvišala na 75 let. Pri tem bi po njegovem šlo za sistemsko rešitev, saj bi se nanašala na vse vrhovne sodnike. Za enako rešitev so se pred tremi leti odločili v Veliki Britaniji, o njej razmišljajo tudi v drugih državah, je pojasnil. Izpostavil je tudi, da je bila sedanja omejitev, ki omejuje vrhovne sodnike na 70 let, uzakonjena že pred več kot pred 30 leti, medtem pa se je zelo podaljšala starostna oziroma življenjska doba ljudi, tudi pokojninska ureditev se temu prilagaja.

Odzval se je tudi na sklep Sodnega sveta, ki je na seji v torek izglasoval, da Đorđeviću z 31. decembrom letos preneha sodniška funkcija, s tem pa tudi funkcija predsednika vrhovnega sodišča.

Kot je dejal, je sklep, s katerim ga Sodni svet vnaprej obvešča o prenehanju mandata, "nekoliko problematičen", saj zakon o sodniški službi predvideva, da je za izdajo ugotovitvene odločbe potrebno obvestilo predsednika vrhovnega sodišča. Sam takšnega obvestila ni posredoval, prav tako ni predlagal izdelave sklepa o prekinitvi delovnega razmerja, ki je potreben za upokojitev.

Ugotavlja tudi, da je ena od vrhovnih sodnic že dopolnila 70 let, pa ji Sodni svet tega sklepa ni izdal. "Torej tukaj ne gre samo za diskrecijo, ampak celo za arbitrarnost oziroma diskriminacijo," je ugotovil. Ali bo izpodbijal sklep Sodnega sveta, še razmišlja.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je v izjavi za javnost pred današnjo sejo vlade podarila, da je bila tudi sama presenečena nad dejstvom, da so na seji parlamentarnega odbora minuli teden sprejeli dopolnila, "za katere nismo bili dogovorjeni in ki so najbolj sporni tudi za Sodni svet." Poudarila je, da na ministrstvu vložena dopolnila še preučujejo in popravljajo. Katič je predlagala tudi, da bi se uveljavitev tistega dela reforme, ki naj bi po sedanjem predlogu začel veljati s 1. januarjem 2027, zamaknila za eno leto.

Ministrica sicer pričakuje, da bo reforma sprejeta in da bodo pri tem prisluhnili tudi pobudam Sodnega sveta. Glede prizadevanj za podaljšanje mandata aktualnemu predsedniku vrhovnega sodišča, je poudarila, da je vsakršno prizadevanje legitimno, a dodala, da je Đorđević že ob kandidaturi vedel, da mandata ne bo končal. Ocenila ga je kot dobrega predsednika vrhovnega sodišča, ob čemer je izpostavila, da je ekipa vrhovnega sodišča zelo sodelovala pri pripravi predloga sodniške zakonodaje.