STA novice / Bruselj predlaga vzpostavitev protidronske zaščite za vso EU (dopolnjeno)

"Imeti protidronsko zaščito za nikogar ni več izbira. Danes predlagamo nov sistem protidronske zaščite, ki bi bil popolnoma operativen do konca leta 2027," je ob predstavitvi predloga časovnega načrta za ustrezno obrambno pripravljenost EU do leta 2030 povedala Kallas.

Pojasnila je, da bo sistem pred droni ščitil vse članice EU, saj so vse izpostavljene tovrstnim tveganjem. Zato morajo tudi vse vlagati v temu namenjene zmogljivosti, je poudarila.

Zato je po njenih besedah sistem protidronske zaščite eden od evropskih strateških projektov, ki jih predvideva predlog časovnega načrta za zagotovitev ustrezne obrambne pripravljenosti EU na različne grožnje, vključno z visoko intenzivnimi vojaškimi spopadi, do leta 2030.

Konec septembra predstavljena izhodišča za načrt so sicer predvidevala vzpostavitev t. i. dronskega zidu oziroma protidronske zaščite zgolj na vzhodu EU, od koder so v minulih mesecih poročali o nizu incidentov z brezpilotniki.

Bo pa predvsem okrepitvi obrambe in varnosti vzhodnega dela Evrope namenjen drugi evropski strateški projekt, ki naj bi bil operativen do konca leta 2028. Preostala dva strateška projekta, katerih časovnica ni tako natančno opredeljena, bosta namenjena krepitvi zmogljivosti na področjih protizračne obrambe in obrambe v vesolju.

Ti štirje projekti bodo namenjeni razvoju različnih obrambnih in drugih zmogljivosti, posamezne zmogljivosti na devetih prednostnih področjih pa bodo države članice razvijale tudi v okviru manjših skupin oziroma koalicij. Med prednostnimi področji so protiletalska in protiraketna zaščita, droni in protidronska zaščita, rakete in strelivo, artilerijski sistemi, kibernetska oprema in umetna inteligenca, kopensko bojevanje ter vojaška mobilnost.

Komisija predlaga, da bi koalicije za vsa področja, ki že nastajajo, vzpostavili do prvega četrtletja leta 2026, v prvi polovici prihodnjega leta pa bi zagnali tudi prve projekte na vseh področjih.

"Naš cilj je, da so do leta 2030 zapolnjene vse trenutne vrzeli. Pri tem bodo odločilno vlogo igrale članice. One bodo odločale o tem, kaj bodo naročile, od koga in kdaj," je poudarila Kallas. Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je dodal, da je treba do konca desetletja izpolniti cilje zmogljivosti, ki so določeni v okviru zveze Nato, pri čemer so trenutno članice EU, ki so tudi v zavezništvu, pri 50 odstotkih.

"Skupaj gradimo evropsko obrambno kupolo, pri tem pa moramo preseči razdrobljenost evropske obrambne industrije ter kar se da učinkovito porabiti davkoplačevalski denar, da bi jo okrepili," je povedal o tretjem stebru predlaganega načrta, tj. krepitev evropske obrambne industrije.

Načrt med drugim predvideva povečanje nakupov orožja in opreme od evropske industrije, in sicer s 40 na 55 odstotkov. Eden od ciljev pa je tudi povečati delež skupnih naročil obrambnih zmogljivosti z 20 na 40 odstotkov do konca leta 2027. S tem bi lahko članice ob upoštevanju izračunov, da bodo do leta 2035 v obrambo in varnost skupaj vložile 6800 milijard evrov, privarčevale 200 milijard evrov, je ponazoril komisar.

Izpolnjevanje vseh ciljev in mejnikov iz načrta bodo spremljali v letnih poročilih, ki ga bo komisija vsako leto na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta predstavila voditeljem držav članic. Ti bodo čez teden dni na vrhu v Bruslju obravnavali danes predstavljeni predlog načrta.

EU načrt za nadaljnje korake na področju krepitve obrambnih zmogljivosti pripravlja, potem ko je v preteklega pol leta sprejela prve konkretne ukrepe na tem področju. Med temi je načrt za ponovno oborožitev Evrope, ki naj bi prinesel do 800 milijard evrov dodatnih naložb v obrambo.