STA novice / DZ sprejel novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč

Novela omogoča prožnejše oblike financiranja in povečanja sredstev, namenjene za odpravo posledic naravnih nesreč, ter širi krog upravičencev do sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč. Konkretno se s tem rešuje stisko posameznikov, ki so v času poplav avgusta 2023 gradili svoja stanovanja in še niso imeli hišne številke, zato v objektu ni še nihče živel in posledično ni imela nobena oseba prijavljenega stalnega naslova, je na seji DZ povedal minister za naravne vire in prostor Jože Novak.

Ti bodo v skladu s predlaganimi spremembami za obnovo stanovanja lahko prejeli največ 30 odstotkov sredstev, potrebnih za obnovo stanovanja. V primeru, ko je stanovanje zavarovano za škodo zaradi poplav, pa se lahko dodeli največ 40 odstotkov potrebnih sredstev.

Z novelo prav tako občinam in drugim upravičencem omogočajo pridobitev sredstev za nakup in komunalno opremljenost zemljišča za nadomestno gradnjo, kar bo pospešilo obnove po nesrečah.

"Namen te novele je jasen, okrepiti sposobnost države, da hitreje, prožnejše in celovitejše ukrepa in da vsakemu, ki ga doleti naravna nesreča, stoji ob strani brez nepotrebnih zamud in zapletov," je poudaril Novak.

Novelo so podprle koalicijske stranke. Predlagane rešitve bodo prispevale k večji odpornosti države in družbe na naravne nesreče ter omogočile sistematično, pregledno in pravično obravnavo vseh upravičencev, je ocenil Aleš Rezar (Svoboda). Da novela odgovarja na nekatere konkretne vrzeli obstoječih okvirjev ter pospešuje pošteno in odporno obnovo, pa je ocenila Mojca Šetinc Pašek iz poslanske skupine SD.

V koalicijski Levici podpirajo nekatere rešitev te novele, sporna pa se jim zdi določba, s katero se se podjetja odvezuje obveznosti vračila prejete pomoči po naravni nesreči v primeru izplačil dobičkov, nakupov lastnih delnic ali izplačil nagrad poslovodstvu. Zato so predlagali dopolnilo, da se v enakem znesku, kot je znašala npr. nagrada poslovodstvu, vrača tudi državna pomoč, dokler ta ni v celoti povrnjena. Dopolnilo Levice so poslanci na glasovanju zavrnili.

V opozicijskih SDS in NSi so se pri glasovanju vzdržali. Aleksander Reberšek (NSi) je bil v predstavitvi stališč poslanskih skupin kritičen, da je opozicija v preteklosti že predlagala širitev kroga upravičencev na lastnike nepremičnin, ki v času nesreče še niso imele hišne številke, a jih je vlada takrat zavrnila.

V SDS so medtem predlagali dopolnilo za povečanje deleža sredstev, potrebnih za obnovo, s 30 na 40 oziroma s 40 na 60 odstotkov, ki pa je poslanci tako kot na četrtkovi seji odbora niso potrdili. "Naš amandma na seji matičnega odbora ni bil sprejet, kar zagotovo ne prispeva k večji socialni pravičnosti, enakosti meril in poenotenju izvajanja določb zakona, kar pomeni, da je pomoč odvisna tudi od administrativnih pogojev, in ne od dejanskega položaja prizadetih prebivalcev," je dejal Jožef Jelen.

So pa poslanci sprejeli dopolnilo koalicije, s katerim bi naslovili na četrtkovi seji matičnega odbora DZ sprejeto dopolnilo poslancev Janje Sluga, Tomaža Laha in Mihe Lamuta, na podlagi katerega se bo lahko na seznam za odstranitev zaradi ogroženosti uvrstilo tudi objekte s področja zaščite, reševanja in pomoči, kot so gasilski domovi.

Kot so ugotovili v koalicijskih poslanskih skupinah, sprejeto dopolnilo namreč odpira več pravno sistemskih vprašanj, saj bi občine lahko pridobile sredstva za odpravo posledic na objektih, ki niso v njihovi lasti. Z danes sprejetim dopolnilom se tako lahko občini dodeli sredstva zgolj v primeru, da so tovrstni objekti v njeni lasti.