STA novice / DZ po vetu vnovič potrdil novelo zakona o splošnem upravnem postopku

Državni svetniki, ki so 1. oktobra vložili veto, so ocenili, da novela znižuje standarde pravne varnosti za posameznike, vključene v upravne postopke. Najresnejši poseg v ustavna procesna jamstva so po njihovi oceni spremembe pri vročanju pošiljk. Novela namreč bistveno skrajšuje rok za nastanek fikcije vročitve, in sicer s 15 dni na sedem dni od odpreme dokumenta oz. od takrat, ko je bil dokument puščen v predalčniku.

Poslanka SD Meira Hot je v obrazložitvi glasu pred glasovanjem dejala, da se z uvedbo osebne vročitve bistveno povečuje tveganje, da bo posameznik zamudil rok za pritožbo ali drugo pravno sredstvo, s tem pa izgubil možnost učinkovitega sodnega varstva. "Zelo nevarno je namreč na osnovi učinkovitosti postopka rušiti osnovne človekove pravice oziroma z ustavo zagotovljene pravice," je povedala. Napovedala je, da bodo po uveljavitvi danes sprejete novele pripravili nov predlog novele.

Sprejeti zakon tudi predvideva, da se bo za vse pravne osebe, denimo gospodarske družbe, samostojne podjetnike, društva in politične stranke, uvedlo obvezno elektronsko vročanje. Vsaka pravna oseba bo zato morala imeti varni elektronski predal. Tistim, ki ga same ne bodo odprle, ga bo brezplačno zagotovila država v enem letu od uveljavitve zakona. Tudi pravne osebe pa bodo vloge še vedno lahko vlagale tudi v fizični obliki.

Ministrstvo za javno upravo zagotavlja, da se s predlaganimi rešitvami pravna varnost državljanov ne bo poslabšala, želijo pa optimizirati postopke. Temu cilju po njihovih navedbah sledijo tudi spremembe pri vročanju odločb.

Poudarili so tudi, da rok za pritožbo podaljšuje s 15 na 21 dni ter da se zato za stranke, ki se s prejeto odločitvijo ne strinjajo, skupni čas za vročitev in pripravo ter vložitev pritožbe bistveno ne spreminja. Po novem bi bil 28, sedaj pa je 30 dni.