STA novice / Pravna mreža za varstvo demokracije za preveritev zakonitosti sodbe glede vdora v studio RTVS

Skupina protestnikov, ki so nasprotovali tedanjimi ukrepom za zajezitev širjenja koronavirusa, med drugim tudi cepljenju proti covidu-19, je namreč 3. septembra 2021 zvečer vdrla v prostore Radiotelevizije Slovenija (RTVS). Pri tem jim je uspelo vdreti tudi v studio informativnega programa. Šlo je za gibanje Osveščeni prebivalci Slovenije pod vodstvom Ladislava Trohe, ki so sicer pred stavbo RTVS protestirali vsak teden. Posredovali so policisti, ki so kršiteljem izdali prekrškovne odločbe.

V primeru ene izmed kršiteljev pa je Okrajno sodišče v Ljubljani avgusta letos ugodilo njeni zahtevi za sodno varstvo in postopek zoper njo ustavilo. Kršiteljici je policija v prekrškovni odločbi očitala, da je v prostorih RTVS izvedla shod v nasprotju z napovedanim programom, saj je kot vodja vstopila v prostore RTV Slovenija, odšla v studio 3 in ga skupaj z drugimi udeleženci zasedla.

V sodbi pa je sodišče odločilo, da se postopek ustavi, ker dejanje kršiteljice ni bilo protipravno, saj ga je po mnenju sodišča storila v upravičljivi skrajni sili, kar pomeni, da je od sebe ali koga drugega odvračala istočasno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, povzročeno zlo pa je bilo manjše od zla, ki je grozilo.

Po mnenju sodišča so elementi skrajne sile izkazani s tem, da je kršiteljica s kršitvijo zakona odvračala nevarnost, ki je pretila več kot dvema milijonoma prebivalcev Slovenije, ki s strani osrednjega javnega medijskega servisa niso bili obveščeni o možnih hudih stranskih učinkih cepiv proti covidu. Kršiteljica si je s somišljeniki že od junija 2020 aktivno prizadevala, da bi prišla v stik z uredniki, še posebej pa od maja 2021 dalje, ko so kot informacijo javnega značaja prejeli uradni vladni dokument o nabavi cepiv, iz katerega je izhajalo, da so možni stranski učinki cepiva. Kršiteljičin odziv je bil zato po mnenju sodišča njena zadnja možnost, da bi s svojimi opozorili dosegla kritično javnost.

Po mnenju Pravne mreže za varstvo demokracije pa se ob takšni razlagi sodišča pojavlja več pravnih vprašanj. Glavno med njimi je, ali je sodišče pravilno razumelo pojem "skrajne sile" - torej, ali je res šlo za neposredno in neizogibno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti na zakonit način, ter ali je bilo povzročeno zlo (vstop v studio) res manjše od tistega, ki naj bi grozilo (neobveščenost javnosti).

"Ker gre za pomembno vprašanje uporabe kazenskega prava in tudi za poseg v dve temeljni ustavni pravici - pravico do mirnega zbiranja in svobodo izražanja -, menimo, da je na tem področju potrebna stabilna precedenčna sodna praksa vrhovnega sodišča, ki bi povedalo, ali oziroma do kakšne mere je dopustno omejiti pravico do protesta zaradi zaščite javnega reda in miru," so v sporočilu za javnost zapisali v pravno mreži.

Kot so dodali, je primer posebej pomemben tudi z vidika razmerja med pravico posameznikov, da javno izražajo svoje mnenje, in uredniško avtonomijo novinarjev ter medijev. "Ostaja namreč odprto vprašanje, ali se nestrinjanje s poročanjem oziroma neporočanjem medija, tudi javnega, lahko razume kot opravičilo za neodobren vstop v njegove prostore in studio, sodišče pa takšen vdor opraviči sklicujoč se na institut skrajne sile," so zapisali.

Takšna odločitev po njihovih navedbah opozarja tudi na potrebo po zaščiti novinarjev in uredništev kot prostorov, kjer morajo biti zagotovljeni varnost in pogoji za neodvisno delo. V pravni mreži so zato v sodelovanju Društvom novinarjev Slovenije (DNS) pozvali vrhovno državno tožilstvo, da po uradni dolžnosti vloži zahtevo za varstvo zakonitosti zoper omenjeno sodbo.