STA novice / V Bruslju ob objavi poročila optimistični glede širitve EU do leta 2030 (zbirno)

"Pridružitev novih držav Evropski uniji do leta 2030 je izvedljiva," je ob predstavitvi širitvenega svežnja povedala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas. Z njo se je ob objavi prvega svežnja, odkar je decembra lani nastopila mandat, strinjala tudi evropska komisarka za širitev Marta Kos.

Najbolje kaže Črni gori, ki želi pristopna pogajanja zaključiti do konca prihodnjega leta, in Albaniji, ki želi to storiti do konca leta 2027. Komisija ugotavlja, da lahko to obema državama kandidatkama uspe, če bosta ohranili hitrost sprejemanja potrebnih reform.

Črnogorski premier Milojko Spajić je v odzivu sporočil, da poročilo potrjuje, da Črna gora napreduje z velikimi koraki. Obenem je dodal, da vstop v EU leta 2028 ni politična obljuba, temveč realnost, ki hitro prihaja. Albanski premier Edi Rama pa je sporočil, da se ne bodo ustavili na poti v unijo.

V zadnjem letu sta napredek - a le na tehnični ravni - pri približevanju EU naredili tudi Ukrajina in Moldavija, ki bosta do konca leta po ocenah Bruslja pripravljeni na začetek pogajanj o vseh šestih sklopih pogajalskih poglavij, v katere je razdeljen pravni okvir EU. Evropska komisija si bo po besedah komisarke Kos prizadevala, da bi lahko države članice EU to potrdile še novembra.

To blokira madžarski premier Viktor Orban, ki ga je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski danes pozval, naj odpravi blokado. Izrazil je upanje, da bo Ukrajina v EU vstopila pred letom 2030 in zatrdil, da bo njegova država, ki se že več kot tri leta in pol bori proti ruski agresiji, sprejela le polnopravno članstvo v EU.

"Niti Ukrajina niti Moldavija ne potrebujeta gospoda Orbana, da bi sprejeli vse potrebne reforme," pa je glede madžarskega veta poudarila Kos. Kot je povedala, si komisija prizadeva za mandat držav članic, ki bi omogočil začetek pogajanj na ravni delovnih skupin Sveta EU, sklope pa bi uradno odprli šele, ko bi bili izpolnjeni vsi pogoji.

Glede Severne Makedonije, BiH in Kosova je medtem povedala, da od objave lanskega širitvenega svežnja niso naredile bistvenega napredka na poti v unijo, za kar obstajajo različni vzroki.

Makedonski premier Hristijan Mickoski je v odzivu na poročilo izpostavil, da država po 20 letih statusa kandidatke še čaka na odprtje prvega poglavja, državljani pa da se sprašujejo, zakaj morajo znova spreminjati ustavo.

Pri Srbiji, ki jo že več kot leto dni pretresajo množični protesti po smrtonosnem padcu nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, je medtem Kos opozorila, da se je izvajanje reform, potrebnih za pridružitev uniji, v zadnjem letu bistveno upočasnilo.

"Od Srbije pričakujemo, da se premakne z mrtve točke na področjih pravosodja in temeljnih pravic, hitro obrne trend nazadovanja na področjih svobode izražanja in akademske svobode ter naredi napredek na področju volilne zakonodaje. To zahtevajo tudi srbski državljani," je spričo protestov v Srbiji dejala komisarka. V povezavi s protesti je bila kritična tudi do protievropske retorike srbskih oblasti.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v odgovoru na kritike napovedal ukrepanje glede tega. Zagotovil je, da državljani Srbije še vedno verjamejo, da je evropska pot najboljša prihodnost za državo. Obenem je poudaril, da Srbija zadnja tri leta in pol kljub temu ni odprla niti enega poglavja.

Komisarka Kos je sicer ocenila, da Srbija ne gre po poti Gruzije, katere pristopni proces je že lani praktično zastal. Zaradi demokratičnega nazadovanja je ocenila, da ima ta država status kandidatke samo še na papirju.

Kallas in Kos sta ob predstavitvi širitvenega svežnja poudarili, da se mora na vstop novih članic pripraviti tudi unija. Na komisiji tako pripravljajo oceno vpliva širitve na različne politike EU. Ugotovitve bodo predstavili v prihodnjih tednih.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem poudarila, da večja EU pomeni močnejšo in vplivnejšo Evropo na svetovnem prizorišču. Da je v trenutnih geopolitičnih razmerah širitev unije nujna in potrebna, pa meni tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.

Na slovenskem ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so prav tako poudarili, da je širitev EU na Zahodni Balkan in vzhod geostrateška nujnost. "Trenutne geopolitične okoliščine ter številni odprti konflikti v naši neposredni soseščini in svetu narekujejo pospešitev integracijskih procesov, kar bo prineslo več stabilnosti, varnosti in blaginje," so poudarili na ministrstvu, kjer so izrazili zavezanost Slovenije nadaljnji podpori kandidatkam in potencialnim kandidatkam za članstvo.