STA novice / Bruselj: Šutarjev zakon ne sme nesorazmerno vplivati na katero od skupnosti v Sloveniji (dopolnjeno)
torek, 18.11.2025
Bruselj, 18. novembra (STA) - Evropska komisija je danes Slovenijo pozvala, naj zagotovi, da izvajanje ponoči sprejetega predloga zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma t. i. Šutarjevega zakona ne bo nesorazmerno vplivalo na katero od skupnosti v državi. V Romski fundaciji za Evropo so bili medtem do zakona kritični.
"Slovenijo spodbujamo, naj zagotovi, da implementacija t. i. Šutarjevega zakona ne bo nesorazmerno vplivala na katero od skupnosti. Prav tako naj ne ustvari ranljivosti za skupnosti, ki so že izpostavljene tveganju. Seveda je pomembno nasloviti varnost in ohraniti javni red, vendar pa morajo biti ukrepi povsem v skladu s pravom EU in temeljnimi pravicami," je v odzivu na sprejetje predloga zakona povedala tiskovna predstavnica komisije Eva Hrnčirova.
Dodala je, da bodo zakon podrobneje preučili, potem ko ga bo podpisala predsednica republike Nataša Pirc Musar in ko bo uradno objavljen.
T. i. Šutarjev zakon je vlada predlagala po napadu v Novem mestu, v katerem je življenje izgubil 48-letni Aleš Šutar. Posega na področja kazenske, sodne, socialne in druge zakonodaje. DZ ga je sprejel z 59 glasovi za in štirimi proti, podprli so ga poslanci koalicijskih Svobode in SD ter opozicijske NSi in dela SDS. Besedilo so sicer spremenili z več dopolnili.
Hrnčirova je v odzivu na sprejetje predloga zakona v državnem zboru slovenske oblasti pozvala še h konstruktivnemu dialogu z romsko skupnostjo, v katerem je možno nasloviti tudi varnostna vprašanja.
Na sprejetje predloga Šutarjevega zakona pa so se danes odzvali tudi v Romski fundaciji za Evropo, kjer menijo, da zakon celotno romsko skupnost obravnava kot varnostno grožnjo. "Evropska unija, ki doma dopušča, da se strah spremeni v politiko, ne more sosedam pridigati o demokraciji in vladavini prava," je dejal podpredsednik organizacije Mensur Haliti.
Dodal je, da se v zvezi z zakonom postavljajo tudi številna druga vprašanja, povezana z varovanjem zasebnosti, podatkov in komunikacij, pravosodnimi varovalkami ter omejitvami uporabe vojske na ozemlju lastne države. Na ravni EU pa se po njegovem mnenju dotika osrednjih zagotovil v okviru Listine EU o temeljnih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Zadnje novice
-
Ministrstvo opremilo 19 sodnih dvoran z avdio-video opremo
1.4.2026 -
Pri varuhinji človekovih pravic zbirajo predloge za možne kandidate za namestnika
31.3.2026 -
Skupščina ZZZS sprejela strateški razvojni program zavoda 2026-2030
31.3.2026 -
Janković napovedal pripravo predloga za posvetovalni referendum o sežigalnici (dopolnjeno)
31.3.2026 -
V vrstah šolnikov in založnikov zadovoljstvo ob širšem naboru gradiv v smernicah za potrjevanje učnih gradiv (tema)
31.3.2026 -
Dosedanji predsednik KPK Šumi predal posle novi predsednici Bervar Sternad
31.3.2026 -
Skupnost socialnih zavodov se ne strinja z ZZZS glede razvrščanja stanovalcev
31.3.2026 -
Pavšalne cene za dolgotrajno oskrbo v domovih bodo od 1. aprila prilagojene (dopolnjeno)
31.3.2026 -
Objavljen nov razpis za direktorja Umarja
31.3.2026 -
Z aprilom nov sistem avtovleke vozil do 3,5 tone na avtocestah
31.3.2026 -
Bruselj v uvedbo preiskave glede državne pomoči za izgradnjo novih jedrskih reaktorjev v Franciji
31.3.2026 -
Člani vlade v pripravo izhodišč za interventne ukrepe za krepitev odpornosti
31.3.2026