STA novice / Bruselj: Šutarjev zakon ne sme nesorazmerno vplivati na katero od skupnosti v Sloveniji (dopolnjeno)
torek, 18.11.2025
Bruselj, 18. novembra (STA) - Evropska komisija je danes Slovenijo pozvala, naj zagotovi, da izvajanje ponoči sprejetega predloga zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma t. i. Šutarjevega zakona ne bo nesorazmerno vplivalo na katero od skupnosti v državi. V Romski fundaciji za Evropo so bili medtem do zakona kritični.
"Slovenijo spodbujamo, naj zagotovi, da implementacija t. i. Šutarjevega zakona ne bo nesorazmerno vplivala na katero od skupnosti. Prav tako naj ne ustvari ranljivosti za skupnosti, ki so že izpostavljene tveganju. Seveda je pomembno nasloviti varnost in ohraniti javni red, vendar pa morajo biti ukrepi povsem v skladu s pravom EU in temeljnimi pravicami," je v odzivu na sprejetje predloga zakona povedala tiskovna predstavnica komisije Eva Hrnčirova.
Dodala je, da bodo zakon podrobneje preučili, potem ko ga bo podpisala predsednica republike Nataša Pirc Musar in ko bo uradno objavljen.
T. i. Šutarjev zakon je vlada predlagala po napadu v Novem mestu, v katerem je življenje izgubil 48-letni Aleš Šutar. Posega na področja kazenske, sodne, socialne in druge zakonodaje. DZ ga je sprejel z 59 glasovi za in štirimi proti, podprli so ga poslanci koalicijskih Svobode in SD ter opozicijske NSi in dela SDS. Besedilo so sicer spremenili z več dopolnili.
Hrnčirova je v odzivu na sprejetje predloga zakona v državnem zboru slovenske oblasti pozvala še h konstruktivnemu dialogu z romsko skupnostjo, v katerem je možno nasloviti tudi varnostna vprašanja.
Na sprejetje predloga Šutarjevega zakona pa so se danes odzvali tudi v Romski fundaciji za Evropo, kjer menijo, da zakon celotno romsko skupnost obravnava kot varnostno grožnjo. "Evropska unija, ki doma dopušča, da se strah spremeni v politiko, ne more sosedam pridigati o demokraciji in vladavini prava," je dejal podpredsednik organizacije Mensur Haliti.
Dodal je, da se v zvezi z zakonom postavljajo tudi številna druga vprašanja, povezana z varovanjem zasebnosti, podatkov in komunikacij, pravosodnimi varovalkami ter omejitvami uporabe vojske na ozemlju lastne države. Na ravni EU pa se po njegovem mnenju dotika osrednjih zagotovil v okviru Listine EU o temeljnih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Zadnje novice
-
Ukrajina in Moldavija naredili nov korak na poti v EU (dopolnjeno)
14.7.2026 -
Odbor DZ prikimal predlogu novele zakona o preprečevanju pranja denarja
14.7.2026 -
DZ bo ponovno odločal o obravnavi novele zakona o javnih uslužbencih po skrajšanem postopku
14.7.2026 -
Iz opozicije zaradi navedb o izobrazbi vnovični pozivi k odstopu Mijiča, Stevanović brez komentarja (dopolnjeno)
14.7.2026 -
V Bruslju podpisali sporazum o prostem gibanju med Gibraltarjem in Španijo
14.7.2026 -
Pri Kallas brez komentarja glede postopka imenovanja Fajon
14.7.2026 -
Bruselj s smernicami za trajnostni turizem v Naturi 2000
14.7.2026 -
Sindikati pričakujejo natančno časovnico usklajevanj v ESS glede demografskega sklada
14.7.2026 -
Ljubljanska občina v parkirni režim v soseskah do konca mandata ne bo posegala
14.7.2026 -
V pilotnem testiranju digitalnega evra bo sodelovala tudi NLB
14.7.2026 -
Spletna objava dopinških prekrškarjev združljiva s pravom EU
14.7.2026 -
Direkcija brez ponovitve razpisa za obnovo postaje Trbovlje
14.7.2026