STA novice / Evropska komisija z ukrepi za manj obvestil o spletnih piškotkih

"Mislim, da se lahko vsi strinjamo, da porabimo preveč časa za odobritev ali zavrnitev piškotkov ob vsakem obisku spletne strani," je povedala pristojna podpredsednica Evropske komisije Henna Virkkunen.

Zato Bruselj po besedah evropskega komisarja, pristojnega za demokracijo in varstvo potrošnikov, Michaela McGratha predlaga spremembo pravil o t. i. piškotkih. To so majhne besedilne datoteke, ki jih spletna mesta shranijo v uporabnikovem brskalniku, da si zapomnijo nastavitve, prijavne podatke in vedenje med brskanjem. Piškotki med drugim prispevajo k hitrejšemu nalaganju spletnih strani in omogočajo, da uporabniki ostanejo prijavljeni.

"Uporabniki bodo lahko piškotke sprejeli ali zavrnili z enim klikom, upravitelji spletnih strani pa bodo morali to odločitev upoštevati šest mesecev," je povedal.

Poleg tega jih za določene aktivnosti, ki so med drugim potrebne za varno delovanje spletne strani in ne predstavljajo tveganja za uporabnika, sploh ne bi vprašali za soglasje. Ena od možnih rešitev pa je po navedbah virov na komisiji še podajanje soglasja oziroma njegova zavrnitev že v nastavitvah brskalnika, in ne na posameznih spletnih straneh.

Podpredsednica in komisar sta ob tem zagotovila, da bodo uporabniki ohranili nadzor nad shranjevanjem piškotkov.

Komisija predlaga, da bi pravila, vezana na spletne piškotke, po novem vključili v uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki jo želi obenem poenostaviti. V skladu z danes predstavljenim predlogom poenostavitve psevdonimizirani podatki ne bi bili več zaščiteni v skladu z GDPR, so pojasnili neimenovani uradniki komisije. Poleg tega predlog po njihovih navedbah pojasnjuje, kdaj bi bilo možno osebne podatke uporabiti za razvoj orodij umetne inteligence.

"Predlagane dopolnitve so zelo praktične in otipljive in popolnoma spoštujejo visoko zaščito osebnih podatkov, ki ji ostajamo v celoti zavezani," je o poenostavitvi politike spletnih piškotkov in GDPR, ki velja od leta 2018, povedal McGrath.

Bruselj v okviru danes predstavljenega digitalnega svežnja predlaga še poenostavitev akta o umetni inteligenci, ki se bo glede na lani sprejeto pravno podlago začel v celoti uporabljati 2. avgusta 2026. Takrat bi se morala med drugim začeti uporabljati pravila za umetnointeligenčne sisteme velikega tveganja, ki bodo morali izpolnjevati stroge zahteve.

Komisija zdaj predlaga zamik uveljavitve pravil za te sisteme, dokler ne bodo pripravljeni potrebni standardi oziroma smernice, a najdlje do decembra 2027. Kot je pojasnila Virkkunen, bi pravila začela veljati šest mesecev po tistem, ko bodo pripravljena vsa podporna orodja.

Poleg tega komisija predlaga razširitev poenostavitev v okviru akta, ki veljajo za mala in srednje velika podjetja, še na nekoliko večja oziroma t. i. mid-cap podjetja. Prav tako bi okrepila pristojnosti regulatornega urada za umetno inteligenco ter centralizirala nadzor nad umetnointeligenčnimi sistemi, vzpostavljenimi na osnovi modelov za splošne namene.

Če bo sveženj, ki vključuje še poenostavitev zakonodaje na področjih podatkov in poročanja za podjetja o kibernetskih incidentih, sprejet, bodo evropska podjetja v prihodnjih petih letih prihranila pet milijard evrov, je povedala Virkkunen.

Oba člana komisije sta glede očitkov, da komisija z danes predstavljenim predlogom popušča pod pritiski ameriških tehnoloških velikanov, poudarila, da so pri pripravi zakonodaje upoštevali predvsem pripombe evropskih deležnikov, ki jim je poenostavitev tudi namenjena.